Obmejni spomini: Javna memorizacija in aktivizem v kontekstu globalnih migracij

Projekt raziskuje ustvarjanje spomina »od spodaj« na prostoru nekdanje Jugoslavije in Avstrije. Osredotoča se na pobude, ki obeležujejo spremembe geografske meje ter na globalne valove migrantov in beguncev, ki te meje prečkajo. V zvezi s temi temami, projekt zastavlja vprašanje: kako pobude »od spodaj« ter aktivistične skupine uporabljajo spomin za doseganje političnih ciljev?

V času, ko je šengenski sistem zaradi spremenjenih meddržavnih odnosov in dinamike čezmejnih kontaktov povzročenih z globalnimi  migracijami na robu razkrajanja, se je treba poglobiti ne le v fizično, ampak tudi simbolno razmejevanje (trans)nacionalnih obmejnih območij. Politike spomina v obmejnem prostoru so postale instrument udejstvovanja državne oblasti in obenem tarča nenehnih izzivanj. Posebej občutljiv je primer evropske južno-vzhodne meje, ki je šla v zadnjih 25 letih skozi nekaj sprememb, v zadnjem času pa predstavlja osrednje mesto prakticiranja restriktivnih migracijskih politik. V takšnem kontekstu, politike spomina v obmejnem prostoru vključujejo množico akterjev, katerih interesi in indentitete so odvisne od (geo-)političnega konteksta in so konstruirane skozi pregovore in konflikte.

Dominanten pristop k preučevanju te tematike se osredotoča na kreatorje politik spomina, ki so praviloma nosilci hegemone politične in socialne oblasti (npr. politični predstavniki). V nasprotju s tem pa pričujoči projekt ponuja raziskovanje vprašanja, kako se ljudje ukvarjajo s politikami spomina »od spodaj«. V projektu predlagamo preučevanje »spominskih podjetnikov«, »spominskih aktivistov«, aktivistov in »navadnih« državljanov, ki se z javnim spominom ukvarjajo na način, ki ima določen političen pomen.