Historične interpretacije 20. stoletja

Osrednji poudarek programa je namenjen vprašanjem zgodovinjenja dogodkov in procesov, ki so pripeljali do prelomov v minulem stoletju tako v slovenskem prostoru, kakor tudi drugih delih bivše SFR Jugoslavije ter v širšem prostoru srednje in jugovzhodne Evrope.

Naša perspektiva namenoma ne sledi normativnim, teleološkim predstavam o neizogibnem toku zgodovine in že znanim projekcijam izidov zgodovinskih procesov.

• Nadaljevali bomo z raziskovanjem kulture spominjanja na vojne in nasilja nasploh. Pri tem bomo posebno pozornost namenili učnim programom v vzgojno-izobraževalnih in kulturnih institucijah (šole, knjižnice, muzeji) in drugim učnim politikam, množičnim medijem, umetnosti in komemorativnim strategijam.

• Tudi v tem programskem obdobju bomo spremljali aktualno razpravo na področju zgodovine, teorije in filozofije zgodovinopisja. Konkretne naloge, ki jih bomo v okviru možnosti podprli s pridobitvijo nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov, se bodo osredotočale na (i) analizo revizionistične retorike v slovenskem in mednarodnem prostoru. Posebno pozornost bomo namenili (ii) zgodovinopisni konceptualizaciji in instrumentalizaciji pojma kriza, (iii) izbranim primerom umetniške refleksije nasilja, ter (iv) oblikovali pojmovni aparat za razumevanje nastanka novih družbenih gibanj v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji v 1970ih in 1980ih letih.

• Zanimala nas bodo vprašanja imaginacije in konstrukcije preteklosti ter s tem povezana vprašanja pos(r)edovanja sedanjosti in posledično predstav prihodnosti.
  • Na praktični ravni bomo ta del raziskave izpeljali skozi analizo razsežij industrijskih predmetov, ki v svoji nevidni vsakdanjosti delujejo kot mediji, skozi katere ljudje ustvarjamo, mislimo in osmišljamo svet. V tem kontekstu razumemo (medijsko in industrializirano) tehnologijo, ki hkrati omogoča in ovira človekovo delovanje, kot ključen del materialne in simbolne konstrukcije sveta, delovanja in s tem spomina.
  • V povezavi s socialistično industrijsko dediščino nadaljujemo že vzpostavljeno preučevanje delavskih spominov s poudarkom na doživljanju nekdanjega družbenega položaja ter njegove izgube.
  • Po drugi strani ne bomo zanemarili projekta o socialističnih potopisih, s pomočjo katerega nameravamo premisliti in izzvati prevladujočo paradigmo o jugoslovanski neuvrščenosti. Primer slednje nameravamo tematizirati tako na podlagi primerjalne analize poskusov preseganja kolonialnih praks, kakor tudi skozi analizo diskurzov in politik, ki zagovarjajo kontinuiteto (neo)kolonialnih praks.

• Nadgradili bomo dosedanjo etnografsko in arhivsko raziskavo socialistične politike amaterizma, v okviru katere nas bo še posebej zanimal preplet, komunikacija in izmenjava med »amatersko« in »profesionalno« sfero kulturnega udejstvovanja, oziroma med amaterji in profesionalnimi umetniki.

Pri tem bomo pozorni na razliko med emancipatornim poslanstvom kulture v socializmu, ki je temeljila na vsedružbenem dostopu do kulturnih dejavnosti in si prizadevala za ukinitev razrednih razlik in poblagovljenja kulturne dejavnosti. Ob preučevanju slednje bomo pozorni tudi na strategije kulturnih industrij, ki odločilno vplivajo na sedanje oblike kulturne produkcije. Vzporedno bomo rekonstruirali vloge zgodovinjenja socialističnih kulturnih infrastruktur in skušali ovrednotiti pomen in vrednost amaterskih, pa tudi kulturnih in (uporabnih) umetniških praks.

• Pozornost bomo namenili tudi pomenu kulturne dediščine in načinom vrednotenja (tj. dediščinjenja) dosežkov iz 20. stoletja v lokalni in globalni perspektivi, prek različnih interpretacij in instrumentalizacij kulturne dediščine. V tem okviru nas bodo po eni strani zanimale vloge lokalnih, državnih in evropskih (gospodarskih in političnih) centrov, po drugi strani pa se bomo posvetili (ne)moči stroke in pomenu lokalnih iniciativ in načinov spontanega in organiziranega delovanja. Primere za proučevanje posameznih oblik in praks ohranjanja in prisvajanja kulturne dediščine bomo v nasledenjem petletnem obdobju iskali predvsem na Goriškem, Krasu in v Vipavski dolini. Tudi zato se bomo vzporedno posvečali posameznim obdobjem moderne zgodovine teh delov Slovenije, ki jih je velik meri zaznamoval politični in kulturni vpliv sosednje Italije.

• Glede na to bomo že v izhodišču veliko pozornosti namenili študiju diskurzov v odnosu do narodnosti in drugih oblik kolektivnosti. Zanimali nas bodo jezik, podobe in strukture arhaičnih in preteklih medijev v primerjavi z jezikom novih medijev in digitalnimi diskurzi družbenih omrežij. Nazadnje ti odločilno vplivajo tako na razumevanje družbene umeščenosti, kot so razred, spol, pa tudi spolnost, kakor tudi vse druge vidike življenja slovenske družbe v času nastanka Jugoslavije, v njenem socialističnem obdobju in v času po njem.

• Posebej bomo preučevali intelektualno zgodovino žensk in zgodovino feministične misli s poudarkom na analizi pogojev intelektualnega dela. Pri tem se bomo še posebej posvetili rekonstrukciji položaja znanstvenic, intelektualnih in kulturnih delavk ter politik enakosti spolov od uzakonitve ženske volilne pravice dalje. V tem kontekstu se bomo posvetili konceptualizacijam intelektualnega in kreativnega delovanja predvsem v navezavi na družbenoreproduktivno delo.

• V okviru novogoriškega dela programske skupine, ki je sestavni del pedagoških programov Kulturna zgodovina (univerzitetna raven) ter podiplomskih Humanističnih študij (smer Zgodovine in kulture čezmejnih prostorov) na Univerzi v Novi Gorici bomo nadaljevali s kulturnozgodovinskimi in literarnovednimi raziskavami, ki so povezane z digitalnimi repozitoriji (Pisma, NEWW Women Writers), s študijami spolov ter medkulturnih stikov.