Delo v okviru raziskovalnega programa bo osredotočeno na odnos med zgodovinopisjem in ostalimi diskurzi o preteklosti. Ob tem bomo skušali osvetliti naslednje aksiološke aspekte tega odnosa:

1) Zgodovinopisje in “afektivni obrat”: osredotočili se bomo na napetosti in dvoumnosti, ki nastajajo ob soočanju zgodovinopisnih naracij na eni, ter izkustvenega spomina, in afektivnega vlaganja v preteklost, na drugi strani.

2) Politike spomina (revizionizem, vpliv popularne kulture, vpliv inštitucij na popularne interpretacije zgodovine...): v primerjalni perspektivi bomo obravnavali spremembe v spominski krajini v srednji in jugovzhodni Evropi in s poglobljenim primerjalnim razmislekom o razsežnostih (re)apropriacije in izpogajanja spomina na različnih družbenih ravneh in v stičišču med lokalnim, nacionalnim, evropskim in globalnim.

3) Prostor, spomin in zgodovina: prostorske kontekstualizacije in materializacije preteklosti nam bodo ponudile produktiven okvir za raziskovanje kompleksnega odnosa med afektom, spominom in institucionaliziranimi naracijami o preteklosti.

4) Spomin, zgodovina in digitalni mediji: V raziskavi se bomo osredotočili na spremembe razumevanja »biti v času« v dobi takojšnje povezljivosti, pri čemer bomo razmišljali v kontekstu afektivnega odnosa do tehnologije in preteklosti.