Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji (nadaljevanje)

Dejavnosti znotraj projekta:

1) Sreda, 9.10.2024, 12.30

Gostujoče predavanje Elene Messner (Univerza na Dunaju, Univerza v Celovcu): Prevajanje mednarodne literature v medvojni jugoslovanski feministični reviji Žena danas, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje

Prevajalsko delovanje znotraj revije Žena danas (1936–1940) ni bilo povezano le s feminističnimi, temveč tudi z marksističnimi in antifašističnimi ideali. Prevajalsko delo je predstavljalo aktivistični proces kanonizacije in je s prevodi v Jugoslaviji širilo globalni feministično-antifašistični diskurz. Vsebovalo je tako feministično-subverzivne elemente kot tudi elemente, ki niso ušli patriarhalnemu ali hegemonskemu diskurzu. Kaj se lahko iz tega primera naučimo v smislu feminističnih teorij prevajanja?
Elena Messner (r. 1983 v Celovcu) je odraščala v Celovcu, Ljubljani in Salzburgu. Študirala je primerjalno književnost in kulturne študije na Univerzi na Dunaju in sodelovala znotraj številnih raziskovalnih projektov v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Aix-en-Provence, kjer je tudi poučevala na Univerzi Aix-Marseille. Od leta 2023 je višja znanstvenica (FWF) na Univerzi na Dunaju, kjer raziskuje na Oddelku za slavistiko. Elena Messner poučuje na
Univerzi v Celovcu, dejavna pa je tudi kot pisateljica, prevajalka, kustosinja in urednica.

https://ikss.zrc-sazu.si/sl/dogodki/prevajanje-mednarodne-literature-v-medvojni-jugoslovanski-feministicni-reviji-zena-danas

https://www.elena-messner.com/

2) Sreda, 9.10.2024, 17.00

Predstavitev dveh novih publikacij Časopisa za kritiko znanosti: Feminizem, umetnost, literatura in Kurdsko žensko gibanje Dilar Dirik, v okviru 30. festivala Mesto žensk, galerija ŠKUC, Stari trg 21, 1000 Ljubljana, Slovenija.

Skupna predstavitev dveh novih publikacij Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (ČKZ) v središče postavi tematsko številko revije ČKZ Feminizem, umetnost, literatura, ki sta jo souredili dr. Katja Kobolt in dr. Petja Grafenauer ter monografijo Dilar Dirik Kurdsko žensko gibanje. Izhajajoč iz (post)jugoslovanskega prostora Feminizem, umetnost, literatura umetniško, literarno in v razširjeni dimenziji intelektualno delovanje umešča v materialnost in družbenost ter razkriva načine njihovih preteklih in sodobnih konstitucij kot mest, kjer se feminizem vzpostavlja kot idejna, metodološka, afektivna in politična intervencija. Kurdsko-arabska sociologinja in feministka Dilar Dirik pa v svoji monografiji Kurdsko žensko gibanje ne predstavi le zgodovine in sedanje prakse revolucionarnega kurdskega ženskega gibanja, temveč tudi možnosti političnega delovanja, vključno s pomenom revolucije danes za ženska gibanja širom sveta. Njen osnovni cilj je z gledišča in praks revolucionarnega kurdskega gibanja žensk za svobodo predstaviti njegov namen in obseg politične vizije, z upanjem in željo po izgradnji mostov med različnimi boji za svobodo. Sodelujoče piske, urednice in prevajalke so izhajajoč iz svojih prispevkov prevetrile načine in pomene preteklega in današnjega feminizma za samo vprašanje kam in kako naprej; torej za samo delovanje feminizma pri nas in širše.

https://mestozensk.org/sl/festival/2024/dogodek/119498

 3) Petek, 11.10.2024, 13.30

Predstavitev prispevka na mednarodnem simpoziju »Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina«, Akademija za glasbo UL, Palača Kazina, Kongresni  trg 1, 1000 Ljubljana, Dvorana Marijana Lipovška, Slovenija.

Umetniškopedagoški tandem Mire Voglar in Lidije Osterc: Ustvarjanje odnosa skozi književno-vizualne-zvočne-haptične izkušnje

Muzikologinja, glasbena pedagoginja in pesnica Mira Voglar (1935–) in slikarka ter predvsem ilustratorka in pedagoginja Lidija Osterc (1928–2006) sta bili znotraj slovenskega produkcijskega okolja za otroke eden redkih ustaljenih umetniških tandemov. Sodelovanje, ki se je stkalo iz njunega kolegialnega učiteljskega angažmaja na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani, je rodilo izvirne publikacije namenjene otrokom, roditeljem in pedagoginjam. Izhajajoč iz pogovora z Miro Voglar, upoštevajoč tudi njene strokovne prispevke o glasbeni in estetski vzgoji tistega časa, bo prispevek predstavil izbrana dela tega umetniškega tandema. Publikacije, kot so Čirule čarole (1966), Biba buba baja (1979), Bibarije: pesmi – igre – slike (1982), združujejo besedo, zven, ritmiko in slike, ki z elementi abstrakcije, načinom oblikovanja prostora in barvnimi ploskvami ustvarjajo občutek haptičnosti in gibanja. Paratekstualni elementi, namenjeni odraslim, ki otrokom in skupaj z njimi berejo pesmi in uganke, spodbujajo k ritmičnem dotiku otrok. Dela Mire Voglar in Lidije Osterc predstavljajo tako programatičen vzor književno-vizualne-zvočne-haptične izkušnje, skozi katero se bralci – otroci in odrasli – povežejo.

Program: https://docs.google.com/document/d/14hqsIsyjW4bN15v-1U79MEzUPw_qyxQQTD9sGr0-fpM/edit?tab=t.0

Povzetki: https://docs.google.com/document/d/1HFT7_z09_ftB3DYpZipABxJq01kdkCzAM9g9aqpWjWA/edit?tab=t.0

4) Petek, 17.1.2025, 14.30

Predstavitev prispevka na mednarodni delavnici »Women and work since the late modern period: WO & WO: international workshop«, 16.–17.1.2025, Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija.

Umetniško delo za otroke v socialistični Jugoslaviji: Feminizirano delo za množice?

Po grozotah druge svetovne vojne ter odločnem boju za svobodo v okviru NOB je ideja otroštva kot posebnega obdobja v življenju pomembno vplivala na obnovo in načine razvoja povojne socialistične jugoslovanske družbe (1945–1991). Izobraževanje, kulturna vzgoja in posebej književnost za otroke, ki so predstavljali skoraj polovico takratnega prebivalstva, so številnim kulturnim delavkam_cem ponudili prostor za njihovo ustvarjalnost. Prav ustvarjalnost za otroke (in z njimi) je bila torej tista, ki je z besedo, zvokom, sliko, lutkami ali gibom na široko odprla vrata v svet umetnosti tudi tistim, ki so jim bila prej večinoma zaprta: ženskam.

Prispevek je predstavil razloge za večjo vključenost žensk v umetniško delovanje za otroke. Na podlagi diskurzov, organizacije in statusa umetniškega dela za otroke v socialistični Jugoslaviji ter skozi konceptualno prizmo teorije družbene reprodukcije je prispevek še posebej problematiziral umetniško delo za otroke kot produktivno in družbeno reproduktivno delo.

Program in povzetki: https://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/WoWo%20Conference%20Programme.pdf

5) Torek, 25.3.2025 ob 14.45 – 16.15  

Sodelovanje na okrogli mizi »Akademska mobilnost in duševno zdravje: izzivi in priložnosti«, 24.–28.03.2025, Marie Curie Alumni Association. Croatian, Hungarian, Slovenia and Western Balkan Chapter joint event / UNIN International Week 2025, Univerza Sever, Varaždin, Jurja Križanića 31b, 42000 Varaždin, Hrvaška.  

Sodelovanje v pogovoru okrogle mize o različnih aspektih akademske mobilnosti in duševnega zdravja: osebne izkušnje, akademska, ne-akademska in medsektorska sfera – specifike in podobnosti: pogoji dela in duševno zdravje, spol, družbeni in kulturni kontekst, biti tujka_ec/obiskovalka_ec v raziskovalni organizaciji, delo in zasebno življenje, roditeljstvo, materinstvo in infrastuktura.

6) Sobota, 21.06.2025, 15.00 – 17.00

Prispevek in moderacija panela pri 27. bienalni konferenci Mednarodnega raziskovalnega združenja za otroško književnost (IRSCL): Meje, migracije in liminalnost, 21. –25.6.2025, Univerza v Salamnci, Hospedaria Fonesca, Salamanca, Španija.

Več kot matere – prostori socialistične družbenosti

Skozi multimodalno analizo organizacije prostora v izbranih delih Ele Peroci, ki jih je v različnih izdajah ilustrirala Ančka Gošnik Godec in s pomočjo konceptualizacij prostora Henri Lefebvre in Homi Bhabha sem se v predstavitvi osredotočila na vloge in organizacijo družbeno reproduktivnega, kot ga podajajo izbrana zela za otroke. Posebno pozornost sem namenila socialističnnim konstrukcijam materistva, otroštva in ženskega avtorstva (za otroke): Kaj nam prikazana organizacija prostorv materinstva in ženskega avtorstva pove o jugoslovanski socialistični družbenosti in kulturi ter idejam in položaju žensk in otrok v njima? Predstavitev je bila del panela »Tretji prostori v jugoslovanski in pojugoslovanski otroški književnosti: različni pogledi«, ki ga je iniciirala dr. Katja Kobolt v sodelovanju z raziskovalkami dr. Dubravka Zima in dr. Jelena Lalatović, Hrvaška; in dr. Tijana Tropin, Srbija. 

Program: https://irscl2025salamanca.usal.es/

Povzetki: https://virtual.oxfordabstracts.com/event/52281/submission/312

7) Sreda, 27.8.2025, 13.30 – 15.30

Vabljeno predavanje pri 3. interdisciplinarni poletni šoli humanistike v organizaciji Univerze v Novi Goric, CEEUPS mreže Women Writers in History in Zdrženja Women Writers Route »Crossing media boundaries. Gender and writing across artistic media«, Univerza v Novi Gorici, Vipavska cesta 13, Nova Gorica, Slovenija. 

Otroška literatura in spol: Prizma družbeno reproduktivnega dela 

V procesih modernizacije in demokratizacije od konca 19. stoletja in še posebej v 20. stoletju so ženske v Evropi postopoma vstopile v javno sfero in s tem tudi v književnost in umetnost. V jugovzhodni Evropi, zlasti v Sloveniji, je bila otroška književnot tista, v kateri so pisateljice in umetnice lahko uveljavile svojo ustvarjalnost in se posvetile ustvarjalnemu delu za otroke kot produktivnemu delu. Razlogi in strukture, ki so podpirali odprtje književne in umetniške produkcije za otroke, tudi za umetnice in kulturne delavke, v veliko večji meri, kot je bil to primer avtonomnih „visokih“ umetnosti (za odrasle), so raznoliki: od ideoloških, razredno-kulturno-strukturno-zgodovinskih razlogov, ki ženske konstruirajo in delegirajo v naravno bližino otrokom, pa tudi materialnih in časovnih dimenzij (dela v) otroški kn jiževnosti, in ne nazadnje zaradi nadaljnjega posebnega statusa institucije avtonomnih »visokih« umetnosti. Skozi konceptualno prizmo družbeno reproduktivega dela je predavanje predstavilo raziskovalne izsledke o ženskem delu v jugoslovanskem socialističnem založništvu za otroke. Na podlagi izbranih primerov iz rastoče spletne zbirke jugoslovanskih ilustratork (hdl.handle.net/20.500.12102/A2.788) je v predavanju bila predstavljena organizacija družbeno reproduktivnega dela tistega časa, posebej v navezavi na žensko avtortsvo. 

https://women-writers.net/summer-school-2025-crossing-media-boundaries/

8) Sreda,17.09.2025, 14.30–15.00

Predstavitev prispevka na 10. znanstveni konferenci »Raziskovanje v vzgoji in iozbraževanju: Upad različnih pismenosti v Sloveniji – izzivi in priložnosti«, 17. –18.09.2025, Filozofska fakulteta UL, Aškerčeva 2, Ljubljana, Slovenija. 

Kako z otroki nasloviti vojno in nagovoriti mir? (Ne)izkoriščeni potenciali književne zgodovine o vojni za mir (in njenega raziskovanja)

Poleg skoraj pol milijarde otrok, katerih življenja danes neposredno zaznamujejo vojne (UNICEF), so otroci soočeni z medializacijami vojn uokvirjenih v t.i. »vojaškozabavnem kompleksu« (»Militaintment«, Mirrlees 2020): globalni medijski sistemi vključujoč družbena omrežja, video igrice, filmsko industrijo itd. Medtem, ko se vojne prikazujejo povsod, se izobraževanje otrok bori, kako se spopasti s predstavljanjem vojne otrokom na način, ki bi krepil mir. Če sta v preteklosti, v povojni Evropi in tudi v Sloveniji, vključeni v socialistično Jugoslavijo (1945–1991), izobraževanje in večjezična kulturna vzgoja predstavljali osrednja stebra vzgoje za mir (UNESCO 2002, 8), se z digitalnim preobratom in tudi s premiki v politikah spomina na vojno zdi, da je otroška kultura o vojni izgubila svoj pomen v mirovni vzgoji. Kljub priporočilom medpredmetnega povezovanja (Žbogar 2024) učni načrti, seznami obveznega in priporočenega leposlovja pa tudi knjižnične police ne vključujejo več del o vojni predvsem iz slovenske in bivše jugoslovanske književne in kulturne zgodovine za otroke in mladino. Na policah šolskih in splošnih knjižnic so prav tako pomanjkljivo zastopana dela v maternih jezikih večine otrok priseljencev v Sloveniji. Izhajajoč iz raziskave otroške in mladinske književnosti iz časa socializma, katere dva izmed temeljnih motivov sta bila prav izkušnja vojne in še posebej otrok v vojni, prispevek problematizira (ne)naslavljanje vojne z otroki prek zgodovine otroškega in mladinskega slovstva o vojni v današnjem času nenehnih vojn ter na podlagi izsledkov vloge kulture znotraj mirovne vzgoje, kritične analize pretekle politike spomina na vojno ter literarnoteoretskih študij artikulira predloge vodil vključevanja otroške in mladinske književnosti o vojni za medpredmetno povezovanje s cilji vzgoje za mir.

https://www.pei.si/konferenca-2025/

9) Petek, 26.09.2025, 15.45–17.45

Predstavitev prispevka pri mednarodni znanstveni konferenci Združenja francoskih študij Balkana, »Balkanske stvari! Materialne kulture Balkana«, 25. –27.9.2025, MUCEM, J4

Fort Saint-Jean, Marseille, Francija. 

“Kam so šle vse knjige?”: Knjige za otroke kot predmet spomina 

Izhajajoč iz vprašanja o današnjih mestih otroških knjig iz jugoslovanske socialistične preteklosti, predavanje razgrne te »brezdomske« in »utišane« predmete ter njihova ideološka, spominska, (infra)strukturirana, afektivna in epistemološka življenja. »Stoletje otroka«, ki ga je leta 1900 razglasila Ellen Key, se je na Balkanu zares vzpostavilo šele s procesi socialistične modernizacije v drugi polovici 20. Stoletja. Otroške knjige – takrat množični medij – so spremljale otroke med njihovim odraščanjem. Skupaj s tehnološkim, infrastrukturnim, gospodarskim in družbenih razvojem so otroške knjige zavzele pomembno mesto med predmeti takratnega otroštva: kot izobraževalni, ideološki, estetski, afektivni in relacijski predmet. Kot predmet, ki ga je treba »uporabljati« – držati, dotikati, opazovati, brati (tudi na glas), listati, se ga učiti, peti, plesati, risati ali celo dotikati in včasih barvati, pogosto v družbi odraslih –, je otroška knjiga »kapsula materialnosti«, ki jo je treba prostorsko-časovno in relacijsko uprizoriti kot »igračo« v »procesu ustvarjanja utelešenega pomena« (Veryeri Alaca 2019), ki ustvarja situirano družbenost. Kljub dejstvu, da so otroške knjige iz socialistične preteklosti le v redkih, najbolj ikoničnih (in predvsem fantastičnih) primerih, predmet ponovnih izdaj, lahko postanejo tudi »neposlušni predmeti« ali »proti-spomeniki« (Young 1992), za opazovanje spominskih praks, ki se vzpostavljajo kot odpor napram hegemonialni spominski politiki. 

https://mucem.org/en/evenement/balkan-matters-material-cultures-in-the-balkans/