Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji (nadaljevanje)
Vodja projekta na ZRC
Dr. Katja Kobolt-
Naslov v izvirniku
Creating (for) the Child of Socialism
Sodelavci
-
Trajanje projekta
1. oktober 2024–30. junij 2026 -
Finančni vir
Kako vidimo preteklost, sedanjost in prihodnost otroštva, če nanje pogledamo skozi otroško in mladinsko književnost iz časa socializma?
Izhajajoč iz obsežnega raziskovalnega gradiva, ki ga je dr. Katja Kobolt zbrala med letoma 2021 in 2024 v okviru projekta Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji (financiran program Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 v okviru sporazuma Marie Skłodowska-Curie o dodelitvi sredstev 101024090 – SOC-ILL), nadaljevanje projekta (Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji (nadaljevanje)) razkriva različne aspekte otroštva v socializmu in z njimi povezane vidike družbeno reproduktivnega dela, pa tudi družbenih kategorij, praks in institucij na presečišču preteklosti in sedanjosti ter imaginacij prihodnosti.
Posebna pozornost je pri raziskovanju namenjena:
- predstavam in praksam otroštva v navezavi na družbeno reproduktivno delo in v razširjeni perspektivi umetniško delovanje za otroke in z otroki;
- načinom oblikovanja in posredovanja družbenih kategorij in praks, povezanih s skrbstvenim delom, predvsem materinstvom, starševstvom in družbeno skrbjo za otroke;
- institucijam in načinom vključevanja otrok v družbo, zlasti načinom in institucijam kulturne in književne vzgoje;
- spreminjajočim se toposom in praksam kolektivnega spominjanja, namenjenega otrokom.
V okviru projekta se nadaljuje tudi biografsko raziskovanje ilustratork, ki so delovale na področju otroške in mladinske književnosti tistega časa, za njihovo predstavitev v repozitoriju Zbirka ilustracij jugoslovanskih umetnic (1945–1991): hdl.handle.net/20.500.12102/A2.788.
Projekt Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji (nadaljevanje) omogoča Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga financira Evropska unija – NextGenerationEU, v okviru ukrepa Javni poziv za (so)financiranje projektov in programov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev, 3. razvojnega področja »Pametna, trajnostna in vključujoča rast« in komponente RRI – »Raziskave, razvoj in inovacije« ter Investicije C: »(So)financiranje projektov in programov za krepitev mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne mobilnosti slovenskih prijaviteljev«.
https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost
Višina financiranja projekta: 156.030,00 EUR
Naslovna fotografija: Ilustracija Ide Ćirić za Prvo čitanko Bogdane Popović in Nade Vitorović, 1964, Zavod za izdavanje udžbenika, Sarajevo.
Dejavnosti znotraj projekta:
1) Sreda, 9.10.2024, 12.30
Gostujoče predavanje Elene Messner (Univerza na Dunaju, Univerza v Celovcu): Prevajanje mednarodne literature v medvojni jugoslovanski feministični reviji Žena danas, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Trg francoske revolucije 7, 2. nadstropje
Prevajalsko delovanje znotraj revije Žena danas (1936–1940) ni bilo povezano le s feminističnimi, temveč tudi z marksističnimi in antifašističnimi ideali. Prevajalsko delo je predstavljalo aktivistični proces kanonizacije in je s prevodi v Jugoslaviji širilo globalni feministično-antifašistični diskurz. Vsebovalo je tako feministično-subverzivne elemente kot tudi elemente, ki niso ušli patriarhalnemu ali hegemonskemu diskurzu. Kaj se lahko iz tega primera naučimo v smislu feminističnih teorij prevajanja?
Elena Messner (r. 1983 v Celovcu) je odraščala v Celovcu, Ljubljani in Salzburgu. Študirala je primerjalno književnost in kulturne študije na Univerzi na Dunaju in sodelovala znotraj številnih raziskovalnih projektov v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Aix-en-Provence, kjer je tudi poučevala na Univerzi Aix-Marseille. Od leta 2023 je višja znanstvenica (FWF) na Univerzi na Dunaju, kjer raziskuje na Oddelku za slavistiko. Elena Messner poučuje na
Univerzi v Celovcu, dejavna pa je tudi kot pisateljica, prevajalka, kustosinja in urednica.
https://www.elena-messner.com/
2) Sreda, 9.10.2024, 17.00
Predstavitev dveh novih publikacij Časopisa za kritiko znanosti: Feminizem, umetnost, literatura in Kurdsko žensko gibanje Dilar Dirik, v okviru 30. festivala Mesto žensk, galerija ŠKUC, Stari trg 21, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Skupna predstavitev dveh novih publikacij Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (ČKZ) v središče postavi tematsko številko revije ČKZ Feminizem, umetnost, literatura, ki sta jo souredili dr. Katja Kobolt in dr. Petja Grafenauer ter monografijo Dilar Dirik Kurdsko žensko gibanje. Izhajajoč iz (post)jugoslovanskega prostora Feminizem, umetnost, literatura umetniško, literarno in v razširjeni dimenziji intelektualno delovanje umešča v materialnost in družbenost ter razkriva načine njihovih preteklih in sodobnih konstitucij kot mest, kjer se feminizem vzpostavlja kot idejna, metodološka, afektivna in politična intervencija. Kurdsko-arabska sociologinja in feministka Dilar Dirik pa v svoji monografiji Kurdsko žensko gibanje ne predstavi le zgodovine in sedanje prakse revolucionarnega kurdskega ženskega gibanja, temveč tudi možnosti političnega delovanja, vključno s pomenom revolucije danes za ženska gibanja širom sveta. Njen osnovni cilj je z gledišča in praks revolucionarnega kurdskega gibanja žensk za svobodo predstaviti njegov namen in obseg politične vizije, z upanjem in željo po izgradnji mostov med različnimi boji za svobodo. Sodelujoče piske, urednice in prevajalke so izhajajoč iz svojih prispevkov prevetrile načine in pomene preteklega in današnjega feminizma za samo vprašanje kam in kako naprej; torej za samo delovanje feminizma pri nas in širše.
https://mestozensk.org/sl/festival/2024/dogodek/119498
3) Petek, 11.10.2024, 13.30
Predstavitev prispevka na mednarodnem simpoziju »Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina«, Akademija za glasbo UL, Palača Kazina, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, Dvorana Marijana Lipovška, Slovenija.
Umetniškopedagoški tandem Mire Voglar in Lidije Osterc: Ustvarjanje odnosa skozi književno-vizualne-zvočne-haptične izkušnje
Muzikologinja, glasbena pedagoginja in pesnica Mira Voglar (1935–) in slikarka ter predvsem ilustratorka in pedagoginja Lidija Osterc (1928–2006) sta bili znotraj slovenskega produkcijskega okolja za otroke eden redkih ustaljenih umetniških tandemov. Sodelovanje, ki se je stkalo iz njunega kolegialnega učiteljskega angažmaja na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani, je rodilo izvirne publikacije namenjene otrokom, roditeljem in pedagoginjam. Izhajajoč iz pogovora z Miro Voglar, upoštevajoč tudi njene strokovne prispevke o glasbeni in estetski vzgoji tistega časa, bo prispevek predstavil izbrana dela tega umetniškega tandema. Publikacije, kot so Čirule čarole (1966), Biba buba baja (1979), Bibarije: pesmi – igre – slike (1982), združujejo besedo, zven, ritmiko in slike, ki z elementi abstrakcije, načinom oblikovanja prostora in barvnimi ploskvami ustvarjajo občutek haptičnosti in gibanja. Paratekstualni elementi, namenjeni odraslim, ki otrokom in skupaj z njimi berejo pesmi in uganke, spodbujajo k ritmičnem dotiku otrok. Dela Mire Voglar in Lidije Osterc predstavljajo tako programatičen vzor književno-vizualne-zvočne-haptične izkušnje, skozi katero se bralci – otroci in odrasli – povežejo.
Program: https://docs.google.com/document/d/14hqsIsyjW4bN15v-1U79MEzUPw_qyxQQTD9sGr0-fpM/edit?tab=t.0
Povzetki: https://docs.google.com/document/d/1HFT7_z09_ftB3DYpZipABxJq01kdkCzAM9g9aqpWjWA/edit?tab=t.0
4) Petek, 17.1.2025, 14.30
Predstavitev prispevka na mednarodni delavnici »Women and work since the late modern period: WO & WO: international workshop«, 16.–17.1.2025, Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Umetniško delo za otroke v socialistični Jugoslaviji: Feminizirano delo za množice?
Po grozotah druge svetovne vojne ter odločnem boju za svobodo v okviru NOB je ideja otroštva kot posebnega obdobja v življenju pomembno vplivala na obnovo in načine razvoja povojne socialistične jugoslovanske družbe (1945–1991). Izobraževanje, kulturna vzgoja in posebej književnost za otroke, ki so predstavljali skoraj polovico takratnega prebivalstva, so številnim kulturnim delavkam_cem ponudili prostor za njihovo ustvarjalnost. Prav ustvarjalnost za otroke (in z njimi) je bila torej tista, ki je z besedo, zvokom, sliko, lutkami ali gibom na široko odprla vrata v svet umetnosti tudi tistim, ki so jim bila prej večinoma zaprta: ženskam.
Prispevek je predstavil razloge za večjo vključenost žensk v umetniško delovanje za otroke. Na podlagi diskurzov, organizacije in statusa umetniškega dela za otroke v socialistični Jugoslaviji ter skozi konceptualno prizmo teorije družbene reprodukcije je prispevek še posebej problematiziral umetniško delo za otroke kot produktivno in družbeno reproduktivno delo.
Program in povzetki: https://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/WoWo%20Conference%20Programme.pdf