Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji

1)      sreda, 9.2. 2022, 14h-15.30h

ZRC SAZU, Novi Trg 2, 1000 Ljubljana in na spletu, Slovenija

Uvodna predstavitev projekta

Ustvarjanje modernistične prihodnosti - ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji

Kot nova raziskovalna sodelavka Marie Skłodowska Curie Actions (MSCA) na Institutu za kulturne in spominske študije je Katja Kobolt predstavila svojo primerjalno meddisciplinarno raziskavo ilustratork in predstav otroštva v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ, 1945–1991). Raziskava vključuje vse nekdanje jugoslovanske kontekste in združuje umetnostne ter literarnozgodovinske kakor tudi teoretične pristope v okviru kulturnih študij in bo vodila do novih kritičnih spoznanj o socialistični estetski vzgoji in subjektivizaciji otrok, zlasti v zvezi s spolom.

 

2)      torek, 24.5.2022, 10h-12h

Akademija za likovno umetnost na Dunaju – Anatomska dvorana, Schillerplatz 3, 1010 Dunaj, Avstrija

Gostujoče predavanje na Pomladnem kuratorskem programu Umetnostne geografije

Nihče ne pripada sem bolj kot ti: Nenehni boj na otoku feminističnega kuriranja

Izhajajoč iz raziskovanja ženskega avtorstva v socialistični Jugoslaviji, predvsem v sektorju založništva za mladoletnike, Katja Kobolt, raziskovalka in kustosinja, predlaga pogled na feministično kuriranje skozi zgodovinsko lečo relacijske pozicije umetnosti v modernosti. Kobolt, ki se ukvarja z vprašanji ženskega avtorstva in kanonizacicje, je delovala v različnih feminističnih in postmigrantskih iniciativah na območju zgodovinsko imenovanem »srednja Evropa« « in kasneje razdrobljenem na »zahodno« in »jugovzhodno« Evropo,

V svojem predavanju Kobolt izhaja iz temeljne značilnosti moderne, ki je predvsem z revolucijami in skozi procese demokratizacije, odprla prostore (trg in forum) za novo vrsto javnosti – množice. Tako se je umetnost, tako kot druge družbene sfere (re)produkcije reprezentacije, (spet) neizogibno povezala z vprašanji moči in vladanja. Kobolt se bo navezala na vprašanje odnosa umetnosti do drugih področij (re)produkcije reprezentacije, kakor ga je artikuliralo levo gibanje 20. stoletja: debate med avantgardami in tako imenovanim l'art pour l'art proti socialističnemu realizmu tipa Ždanov. Posebej se bo navezala na »regionalno« oziroma jugoslovansko različico teh debat, znano kot »spor na umetniški levici« in premišljevala feministično kuratorstvu v odnosu do avtonomije umetnosti. Ob ponavljanju vprašanj zgodovinskega »spora na umetniški levici« v feminističnem kontekstu, se fokus premakne na produkcijsko (z)možnost, producent_ke ali vprašanje odnosov znotraj produkcije in avtorstva.

  

3)      sreda, 25.5.2022, 13.15h-14.45h

Univerza v Gradcu –  Center za jugovzhodnoevropske študije, Hörsaal, Schubertstr. 21, Gradec, Avstrija

Gostujoče predavanje v okviru serije predavanj Spol in politika

Produkcijsko mesto jugoslovansko socialistično založništvo za otroke

V povojni socialistični Jugoslaviji je z doslednim spodbujanjem pismenosti, izobraževanja oziroma estetske vzgoje založništvo za otroke (mišljeno v širšem smislu, ki zajema ilustrirano literarno produkcijo, revije in izobraževalna besedila) doživelo velik razmah. Sektor je privabljal (zlasti v nekaterih delih socialistične Jugoslavije, npr. v Sloveniji, pa tudi v drugih jugoslovanskih republikah) akademsko usposobljene strokovne delavke in umetnice, ki so tematsko, formalno in estetsko prispevale izvirne produkcije za otroke in mladostnike.

Na podlagi širše študije jugoslovanskega socialističnega založništva za otroke se moja predstavitev osredotoča na produkcijo zgodnjih let po drugi svetovni vojni in jo preučuje v smislu oživljene (v današnji raziskovalni in kulturni politiki) predstave o učinkih umetnosti.

 

4)      petek 17. 6. 2022

ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubjana, Slovenia in na spletu

Delavnica pisanja projektnih prijav za Marie Skłodowska-Curie Actions – Postdoctoral Fellowships

Ob novem razpisu Marie Skłodowska-Curie Actions – Postdoctoral Fellowships (MSCA PF) vabi ZRC SAZU na delavnico, v sklopu katere nudimo podporo prijaviteljem_icam na podoktorske štipendije. Delavnica je namenjena sodelavcem_kam ZRC SAZU, ki se zanimajo za prijavo MSCA PF v tujini, ter raziskovalcem_kam iz tujine, ki bi svojo raziskavo želeli prijaviti v okvirih ZRC SAZU. Skupina raziskovalcev_k z ZRC SAZU, dr. Rok Benčin s Filozofskega inštituta, ocenjevalec prijav na razpisih Marie Skłodowska-Curie, ter dr. Ksenija Bogetić Pejović in dr. Katja Kobolt, Marie Skłodowska-Curie raziskovalki na Inštitutu za kulturne in spominske študije) bodo predstavili svoje izkušnje z MSCA prijavami tako z vidika prijaviteljev_ic kakor tudi ocenjevalcev_k in se skupaj odzvali na prispele predloge, nudili pa bodo tudi individualizirano podporo pri pisanju prijave. Delavnica bo potekala v slovenskem in angleškem jeziku, v živo na ZRC SAZU. Po potrebi so jo voditelji_ice pripravljeni_e izvesti tudi hibridno (v živo & zoom).

 

5) torek, 21.6.2022 ob 11h

ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubjana

Gostujoče predavanje umetnostne zgodovinarke in umetnice z Univerze Waterloo, Kanada

Bojane Videkanić

Politično angažirana umetnost, realizem, ljudska umetnost in politike osvobajanja

Bojana Videkanić obravnava vprašanje realizma v jugoslovanski umetnosti 20. stoletja in v okviru gradnje državnega socializma. Poseben interes namenja umetnosti umetnikov_ic samoukov in umetnikov_ic, ki so bili_e politično angažirani_e glede na načine, kako je njihovo umetnost omogočila državna socialistična kulturna infrastruktura. Ta je vključevala vlaganja v gradnjo institucij, organizacij in možnosti za razvoj širokega kulturnega udejstvovanja delavcev_k, kmetov_ic in neakademsko izobraženih umetnikov_ic.

Bojana Videkanić je izredna profesorica za sodobno umetnost in vizualno kulturo na Univerzi Waterloo v Kanadi. Njeno raziskovanje se osredotoča na socialistično umetnost dvajsetega stoletja v Jugoslaviji in njene prispevke k vzponu globalnih modernizmov s sodelovanjem Jugoslavije v gibanju neuvrščenih in z različnimi dekolonialnimi kulturnimi praksami. Njeno knjigo Nonaligned Modernism: Socialist Postcolonial Practices in Yugoslavia, 1945–1985 je izdala založba McGill-Queens University Press.

 

6) Sreda, 17.8.2022

Gostujoče predavanje na Poletni šoli kot šoli Stacion - Center za sodobno umetnost Priština, The Boxing Club, Rr/st. Mark Isaku 8, 10000 Priština, Republika Kosovo

Kaj je feministično v raziskovanju in umetnosti?

Ko rečemo "feminizem", se zdi emancipatorna politična razsežnost očitna.

Vendar pa, kako je s feminizmom v sodobnem liberalnem razraščanju feminizma v feminizme? V zadnjih treh do dveh postsocialističnih desetletjih so tako imenovano feministično umetnost, pa tudi raziskovalno produkcijo deteritorializirali ali bolje reteritorializirali globalizirani sistemi, ki so (tako kot vsa področja življenja) globoko potopljeni v internalizirane načine kapitalistične produkcije in tudi v različno izvajano identitetno nasilje. Tako se je preprosto vprašanje, kako raziskovati in kurirati ali kako živeti in delovati feministično, vrnilo z novo nujnostjo.

https://stacion.org/en/Public-Program2022

 

7) Ponedeljek, 10.10.2022, 18h-20h

Sodelovanje na okrogli mizi v sklopu Sophijinega simpozija, v organizaciji založbe Sophia, Edicije Jugoslavije v sodelovanju z Galerijo Škuc, Stari trg 21, Ljubljana

O političnem potencialu utopije

Sodelujoče: dramaturginja in publicistka Ivana Momčilović z mednarodne platforme Edicija Jugoslavija, raziskovalke z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU dr. Tanja Petrović, dr. Ana Hofman in dr. Katja Kobolt ter s prebranim prispevkom literarne teoretičarke dr. Biljana Andonovska z beograjskega Inštituta za književnost in umetnost.

Izhodišče razprave je bila knjiga Nepredvidljiva preteklost prihodnosti: o političnem potencialu utopije, ki je jeseni izšla v srbohrvaškem in angleškem jeziku pri samozaložbi Edicije Jugoslavije v sodelovanju z Založbo Sophia in revijo Borec. Spodbudilo jo je nedavno odkritje romana Sprehod skozi prihodnost o emancipacijskem izobraževanju. Napisan je bil skozi oči lika male Zore med letoma 1924 in 1925 za leto 2024, tako rekoč našo sedanjost. Izhajal je kot podlistek časopisa Budućnost, glasila otrok organiziranih delavcev, ki ga je urejal dr. Dragutin Vladisavljević, najverjetnejši avtor romana. Gre za izjemno redek primer mladinske socialne utopične znanstvene fantastike z začetka 20. stoletja s številnimi ilustracijami, ki so prav tako svoja zgodovinska zgodba. Predstavile in aktualizirale smo emancipacijske ideje romana, njihove kontekste in sporočilnost, delovanje urednika Vladisavljevića ter v navezavi na današnjo družbeno situacijo brisanja zgodovinskega spomina na skupno državo socialistično Jugoslavijo izprašali imaginativni in emancipacijski naboj umetnosti in utopije v organiziranju delavstva in družbenega imaginarija.

https://www.skuc.org/sophijin-simpozij-2/

 

8) Ponedeljek, 24.10.2022, 19h-20h

Sodelovanje na okrogli mizi v sklopu Festivala bralne kulture Prepišno uredništvo – Fikcija je vse, Lud Literatura, Trubarjeva 51, Ljubljana

Pisanje nima nobene zveze z nevihto

Podelitev Nobelove nagrade za književnost primadoni francoske avtobiografske pisave Annie Ernaux je potrdila status avtofikcije kot privilegiranega medija za izražanje deprivilegiranih oziroma dodatno utrdila sloves avtofikcije kot žanra za literarno refleksijo strukturnih neenakostih, ki jih doživljajo ženske, nižji razredi, prišleki in druge skupine. O različnih vidikih avtofikcije so se pogovarjale Dijana Matković, avtorica samorefleksivnega romana Zakaj ne pišem, Katja Kobolt, teoretičarka, ki je doktorirala na temo ženske vojne pisave ter naslavlja avtofikcijo tako na področju književnosti kot drugih umetnostnih praks ter raziskovalka Iva Kosmos, ki je pogovor tudi moderirala.

https://www.ludliteratura.si/prepisno-urednistvo/

https://koridor-ku.si/literatura/na-prepihu-resnicnih-in-fiktivnih-glasov-o-jubilejnem-prepisnem-urednistvu/

 

9) Torek, 8.11.2022, 12h-14h

Gostujoče predavanje na Univerzi Waterloo, Facult of Arts, 200 University Avenue West, Waterloo, ON, Kanada N2L 3G1 in na spletu

Umetnost in (ospoljeno) reproduktivno delo: primer ilustratork za otroke v jugoslovanskem socialističnem okviru

Kaj nam izkušnja umetniškega dela ilustratork za otroke v socialističnem jugoslovanskem okviru danes govori o organizaciji produktivnega in reproduktivnega dela ter hierarhično obravnavani delitvi umetniškega dela znotraj t. i. svobodnih likovnih in uporabnih umetnosti na eni strani ter produkciji za odrasle in otroke na drugi? Zakaj bi se sploh morali ukvarjati s to izkušnjo?

Izhajajoč iz vprašanja razmerja med specifično organizacijo produktivnega in reproduktivnega dela v odnosu do umetniškega dela in materialnostjo umetniških del sem v predavanju razgrnila politiko spolov in organizacijo dela v socialistični Jugoslaviji. Na podlagi intervjujev s starejšo generacijo ilustratork in ilustratorjev, urednic in urednikov in pisateljic ter pisateljev, ki so delali v cvetočem jugoslovanskem založniškem sektorju za otroke, sem v drugem koraku orisala produkcijske okvire v jugoslovanskem založniškem sektorju za otroke. Spraševala sem se zlasti o razmerju med produktivnim in reproduktivnim delom v povezavi z umetniško prakso in življenjem umetnic, ki so ustvarjale za otroke. Kakšna sta bila delo in življenje umetnic in avtoric? Kako je razmerje med njihovim produktivnim in reproduktivnim delom vplivalo na umetniška dela, ki so jih ustvarjale? Nazadnje, da bi upravičeno zapletla celotno sliko, sem uvedla vprašanje razreda v povezavi s produktivnim in reproduktivnim delom ter delitvijo umetniškega dela.

https://uwaterloo.ca/fine-arts/events/artist-talk-dr-katja-kobolt

 

10) Četrtek, 10. 11. 2022, 15.15-17.00

Predstavitev prispevka na 54. letni konvenciji ameriškega Združenja za slovanske, vzhodnoevropske in evrazijske študije (ASEEES), 17 East Monroe Street, Chicago , IL, 60603, ZDA

2-11 Prekarne oblike, oblike prekarnosti - LaSalle 2, 7. nadstropje

Predsedujoča: dr: Maša Kolanović, Univerza v Zagrebu (Hrvaška)

Disk: Dijana Jelača, Brooklyn College

Prispevki: dr:Danijela Lugarić, Univerza v Zagrebu (Hrvaška)

"Opombe k 'prekarni' terminologiji: Kaj govorimo, ko govorimo o postsovjetskem prostoru?"

Tanja Petrović, Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Slovenija)

"Skromne oblike, kolektivna domišljija in prekarnost socializma: Prebiranje socializma in njegovega propada skozi oblike"

Katja Kobolt, Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Slovenija)

"Soočanje s prekarnostjo: Povojno jugoslovansko socialistično založništvo za otroke"

Kako se je v povojnih družbeno, gospodarsko in infrastrukturno opustošenih in revolucionarnih razmerah (ponovno) vzpostavil založniški sektor za otroke? Kako je vzpostavljajoče se povojno založništvo naslovilo generacijo otrok, ki je med drugo svetovno vojno doživela preganjanje in nasilje, siromaštvo in beg, lakoto, oboroženi odpor, revolucionarno zmago in vsakdanjo povojno realnost? V svojem prispevku sem odgovore na ta vprašanja iskala sledeč konceptu prekarnosti v njegovi semantični kakovosti kot negotovega eksistencialnega stanja na dvojni način: Prvič, kot podrejenost totalnemu nadzoru, avtoriteti (v zgodovinskem smislu, zlasti državni oblasti) in domnevnemu totalitarizmu; in drugič, v povezavi s travmatičnimi vojnimi in povojnimi izkušnjami.

Oboje, način vzpostavitve povojnega socialističnega tiska za otroke in način, kako je ta naslovil otroke, priča o vključujočih strategijah. Spodbujanje etike vključevanja in vključevanje vseh v gradnjo nove družbe je otroke postavilo v središče revolucionarne družbe in jim omogočilo delovanje.

Tako v zvezi s preučevanjem jugoslovanskega socialističnega tiska za otroke in otroštva namesto pristopa od zgoraj navzdol, značilnega za študije totalitarizmov, pristop od spodaj navzgor, ki posveča pozornost zapletenim odnosom med strukturnimi, materialnimi in afektivnimi okviri ter zgodovinskimi objektivacijami, ne obeta le bolj kompleksnega pogleda na preteklost, temveč odpira tudi za alternativne imaginacije prihodnosti.

https://www.aseees.org/sites/default/files/downloads/2022%20Convention%20Program%20FINAL%20to%20post%20sm.pdf

 

11) Torek, 15.11.2022, 18h-20h

Sodelovanje na okrogli mizi Družbeni učinek v umetnosti in kulturi: mnogotera življenja koncepta, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana

Okrogla miza ob izidu knjige Družbeni učinek v umetnosti in kulturi: mnogotera življenja koncepta. Nada Vodušek se je z urednikoma Ivo Kosmos in Martinom Pogačarjem ter avtoricama poglavij Lano Zdravković in Katjo Kobolt pogovarjala o konceptu in praksah ter poskušala razvozlati, kaj pomeni družbeni učinek v umetnosti, kako ga doseči in kako ga problematizirati. Med razpravo smo imeli tudi kratko umetniško intervencijo. Družbeni učinek je modni koncept zadnjega desetletja. Gre za koncept, ki prevladuje v pisanju umetniških in znanstvenih projektov, pa tudi v razmišljanju in govorjenju o umetnosti in znanosti. Toda o čem je ta zamisel: o kakšni umetnosti in družbi ter o odnosu med njima? Kaj ta koncept pomeni? Pogovor so organizirali Zavod Bunker, Založba ZRC in Knjigarna Azil ob finančni podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

https://www.youtube.com/watch?v=T78QLgJZsUY

 

12) Torek, 24.11.2022, 14.30-16h

Sodelovanje na okrogli mizi v okviru Tedna EUTOPIA, Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija in na spletu

Migracije, reintegracija in trajnostni razvoj v postjugoslovanskem kontekstu

Konzorcij EUTOPIA povezuje univerze, organizacijske modele, kulture in države, kjer so življenja, kariere, prioritete in pričakovanja ljudi zelo raznolika. Na tej okrogli mizi je bila raznolikost konzorcija EUTOPIA obravnavana kot priložnost za razmislek, primerjavo in medsebojni navdih. Kaj pomeni prizadevanje za raziskovalno odličnost v jugovzhodnoevropskem in postjugoslovanskem prostoru, ki so ga v zadnjih dveh stoletjih zaznamovale pomembne politične, gospodarske in družbeno-kulturne spremembe? Kako se lokalni kolektivni spomini napajajo v predstavah o prihodnosti in ali imajo ta razmišljanja o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti kakšen širši, transnacionalni pomen? Za razpravo o teh in sorodnih vprašanjih se na tej okrogli mizi, ki jo je vodila asist. dr. Natalija Majsova, srečali štirje mednarodno uveljavljeni raziskovalci s področja humanistike in družboslovja, ki imajo izkušnje z različnimi akademskimi in kulturnimi konteksti. Dr. Katja Kobolt, doc. dr. Tamara Pavasović Trošt, doc. dr. Aljoša Pužar, vsi iz Slovenije, in dr. Colin Rittberg, ki trenutno živi na Nizozemskem, so na podlagi svojih osebnih in poklicnih izkušenj razmišljali o akademskih geslih, kot so mednarodna mobilnost, interdisciplinarnost in trajnost, ter skupaj orisali njihove posebnosti v jugovzhodnoevropskem kontekstu. Poleg vpogleda v logiko razpisov za raziskovalne projekte so predstavili tudi pomen postjugoslovanskega kolektivnega spomina in postsocialističnih infrastruktur ter orisali glavne raziskovalne izzive, priložnosti in ozka grla.

https://www.youtube.com/watch?v=VISwyXU4RgQ

 

13) Sreda, 14.12.2022, 17h-19h

Predstavitev projekta v okviru poglavja MSCA Slovenija

Katja Kobolt je gostila pobudo MSCA Slovenia Chapter in predstavila svojo raziskavo v okviru projekta MSCA Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji.

 

14) Sreda, 29.3.2023, 10h-14h

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Velika dvorana, Masarykova 16, Ljubljana, Slovenija

Predstavitev raziskovalnega projekta

Kako nasloviti »enakost spolov in vključenost« v projektni prijavi programa Obzorje Evropa

Na dogodku, kjer bodo predstavnice in predstavniki Evropske komisije udeleženke in udeležence seznanili s prečno vsebino enakosti spolov in vključevanja vidika spola v raziskave in inovacije bo sodelovala tudi dr. Katja Kobolts prispevkom, kako ustrezno nasloviti dimenzijo spola in jo vključiti v raziskovanje na primeru projekta Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji.

https://www.gov.si/dogodki/2023-03-29-kako-nasloviti-enakost-spolov-in-vkljucevanje-dimenzije-spola-v-projektni-prijavi-programa-obzorje-evropa/

 

15) Ponedeljek, 3.4.2023, 18h-19.30h

Galerija Škuc, Stari trg 21, 1000 Ljubljana, Slovenija

Predstavitev knjige

Skrbno kuriranje (Curating with care, Routledge 2023) s sourednico Elke Krasny in piskami poglavja Platforma skrbi: kolektivni kuratorski načini n*a*i*l*s hacks*facts*fictions Petjo Grafenauer, Brigito Miloš in Katjo Kobolt.

https://www.galerijaskuc.si/si/dogodki/

 

16) Torek, 18.4.2003, 8.30h-10h

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

Gostujoče predavanje

(Ospoljeno) umetniško delo za otroke in družbena reprodukcija

Kot gostujoča predavetljica znotraj predmeta Sociologija umetnosti in kulture bo Katja Kobolt predstavila rezultate raziskovanja produkcijskih okvirov in pogojev umetniškega dela za otroke znotraj jugoslovanskega socialističnega samoupravnega založništva za otroke. Posebej se bo osredotočila na ospoljene razsežnosti umetniškega dela, zlasti njegove strukturne, materialne in časovne vidike, ter preizpraševala družbeno konstrukcijo vrednosti umetniškega dela za otroke z upoštevanjem potencialov umetniške prakse kot družbene reprodukcije.

 

17) Petek, 5.5.2023, 14h-16h

Gostujoče predavanje znotraj DAAD projekta Im Osten viel Neues!, Seminar za slavistiko, Univerza Marthin-Luther Halle-Universität Halle-Wittenberg, Halle (Saalle), Nemčija (zoom)

Umetniška produkcija za otroke v jugoslovanskem socialističnem samoupravnem založništvu

Na podlagi strokovnih zapisov in intervjujev s strokovnjaki, ki so delovali v jugoslovanskem socialističnem založništvu za otroke, se je dr. Kobolt v gostujočem predavanju posvetila diskurzom o umetniški vrednosti produkcije za otroke in organizaciji umetniškega dela za otroke v jugoslovanskem socialističnem založništvu, ki so uokvirjali feminizacijo umetniške produkcije za otroke in socialno konstrukcijo njene vrednosti.

 

18) Torek, 16.5.2023, 17h-19h

Češka akademija znanosti, Inštitut za česko literaturo pri Češki akademiji znanosti, Forum Literarne vede, Praga, Češka

(Spletno) gostujoče predavanje

Postmigrantska estetika: Avtofikcija in odpor subjektivnosti

V gostujočem predavanju je Dr. Katja Kobolt obravnavala diskurzivizacijo in reprezentacijo postmigrantskih izkušenj v avtofikcijskem pisanju Dijane Matković (Ljubljana), zlasti v njenem romanu Zakaj ne pišem? in v avtofikcijskih vizualnih reprezentacijah v izbranih objektih in instalacijskih umetniških delih Anne Ehrenstein (Tirana/Berlin).

Sledeč razumevanju postmigracijskega procesa Erola Yildiza (2018) je po eni strani sledila identitetne pritiske, ki jih obe umetnici opisujeta v njunih delih - od spolne opredelitve, migracij in tudi rasizacije do razrednosti. Po drugi strani pa je ob izbranih delih razpirala "tehnologije subjektivnosti v besedilnem [in vizualnem] tkivu" (Brinkler-Gabler,1996: 401) kot geste upora.

https://ucl.cas.cz/en/aktuality/postmigrant-aesthetics/

 

19) Četrtek, 25.5.2023, 14.45.–16.15

Simpozij Od margine do avtonomije v postjugoslovanskem kontekstu, UL-ALUO Tobačna, Tobačna ulica 5, Ljubljana, Slovenija

Predstavitev prispevka

Umetniška produkcija za otroke in avtonomija umetnosti

Na podlagi obsežnejše študije o založništvu za otroke v socialistični Jugoslaviji (1945–1991) je Katja Kobolt v prispevku odpirala vprašanja o avtonomiji umetnosti in umetniške produkcije za otroke in/ali (re)produktivnem delu. Kaj je konstitutivno za hegemonsko binarno razlikovanje med likovno in uporabno umetnostjo, ki v veliki meri temelji na predpostavki o avtonomiji umetnosti? V tem hierarhičnem razlikovanju imajo tako imenovane uporabne umetnosti, ki vključujejo zlasti ilustracijo in tudi produkcijo za otroke na splošno, manjšo (abstraktno) vrednost. Ta hierarhija, ki jo jasno izraža izraz »manjše umetnosti« se projicira na umetniško dejavnost za otroke: od produkcije prek recepcije in splošne valorizacije do historizacije in kanonizacije. Glede na to, da ima to razlikovanje očitne »vratarske« učinke in se, kot so pokazale zlasti feministične raziskovalke konstitucije kanona, očitno kulturno prevaja tako, da določene družbene skupine in njihovo ustvarjalnost izključuje iz kanona, je premislek o tem, kako se to razlikovanje konstituira, širšega družbenega pomena. Na podlagi razprav o vrednosti, kot jih je ubesedila teorija družbene reprodukcije, Katja Kobolt v prispevku operacionalizira vrednostno razmerje med produktivnim in reproduktivnim delom, da bi razumela domnevno »nižjo« (materialno in abstraktno) vrednost umetniške produkcije za otroke.

https://www.aluo.uni-lj.si/wp-content/uploads/2023/04/Od-margine-do-avtonomije-BROSURA.pdf?fbclid=IwAR3VXDoLsic1SJWX6JRfpEyLQNjBkjyjVqsy72e6KuTIuPh-xIk_CLmbYVo

 

20) Torek, 13.6.2003, 18h

Center ilustracije / Vodnikova domačija Center, Stritarjeva ulica 7, 1000 Ljubljana

Gostujoče predavanje Aleksandra Boškovića (Univerza Columbia, New York)

v okviru projekta Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji

Prelomna pedagogika beograjskega nadrealizma

Nadrealistična knjiga za otroke Podvizi družine "Pet petlića" (Podvigi tolpe »Petih petelinov«) iz leta 1933 je zaznamovala konec zgodovinskih avantgard v Jugoslaviji.  Ustvarila sta jo ugledna beograjska nadrealista - Aleksandar Vučo, avtor poezije, in Dušan Matić, ki je pripravil predgovor, kolaže in spremno besedilo. Gre za redek primer avantgardne knjige fotopoezije za otroke in tudi redek primer nadrealističnega romana v verzih, ki ga spremljajo fotomontaže. V predavanju bo Aleksandar Bošković, raziskovalec in prevajalec angleške izdaje knjige, predstavil manj znane prakse beograjskih nadrealistov, njihov odnos do prenove otroške literature ter njihove estetske in ideološke koncepte, ki so jih razvili in postavili v službo revolucije. Preučevanje nadrealističnih konceptov razkriva tudi skriti pomen in emancipatorni potencial tega družbeno pomembnega pedagoškega projekta.
Na koncu bo predavatelj ponudil podroben pregled izbranih Matićevih kolažev in spremljajočih proznih podpisov iz knjige ter njihove subverzivne vloge v simbolnih ekonomijah jugoslovanske družbe. Predavanje bo zaključeno z orisom zgodovinske poti beograjskega nadrealističnega krožka in njihovih poznejših izdaj.

Gostujoče predavanje je del javnega programa, ki napoveduje razstavo Biba buba baja: Ustvarjanje (za) socialističnega otroka, ki bo v letu 2024 predstavila rezultate raziskovalnega projekta Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji. Razstava nastaja v sodelovanju Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Centra ilustracije in festivala Mesto žensk.

https://www.facebook.com/events/1475020756637568/?ref=newsfeed

 

21) Sobota, 30.9.2023, 9h-11.15

Predstavitev prispevka na 6. Mednarodnem znanstvenem srečanju »Socijalizam na klupi« v organizaciji Centra za kulturološke in zgodovinske raziskave socializma, Sveučilište Jurja Dobrile, Pula, Hrvaška.

Otroško založništvo in povojna ter po-informbirojevska prekarnost

Prispevek predstavi institucionalne oblike otroškega založništva v povojnem in postinformbirojevskem obdobju ter reprezentacije otrok v povojnem založništvu. Posvetim se primeru Mladinske knjige v Ljubljani in predstavim njena zgodnja povojna leta v kontekstu nastajajočega jugoslovanskega socialističnega založništva, ki se je začrtalo skozi predvojno in partizansko založništvo. Analiziram tudi kulturnopolitične in strukturne odgovore v zvezi z otroškim založništvom po krizi Informbiroja. V svoji analizi se naslonim na zgodovinske dokumente, pričevanja, sekundarno literaturo in uredniško politiko ter vsebine in podobe z vojnimi in povojnimi izkušnjami otrok v revijah Ciciban in Pionir. Rezultate ovrednotim s pomočjo koncepta »prekarnosti« Judith Butler (2004, 2009) v njegovih pomenskih lastnostih kot negotovega eksistenčnega stanja in pogojev zanj.

https://www.unipu.hr/ckpis/socijalizam_na_klupi/2023

 

22) Sobota, 14.10.2023, Filozofska fakulteta, Univerza v Tuzli, Bosna in Hercegovina

Predstavitev na Mednarodni konferenci »Umjetnost i dijete«, v okviru festivala Vezeni most, 10.–14.10.2023

Jugoslovanski povojni socialistični tisk za otroke: institucionalne oblike in vojna travma

Kako nasloviti vojno v času bolj ali manj permanentnih vojn? V predstavitvi orišem načine povojnega vzpostavljanja jugoslovanskega založništva za otroke in se osredotočim na vprašanje povojnega naslavljanja vojnih in povojnih izkušenj otrok.

 

23) Sreda, 18.10.2023, 16.20-19.40

Gostujoče predavanje v okviru raziskovalnega projekta Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina Slovenije, Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 

Jugoslovanske študije: kdo, kaj, kako, zakaj zdaj in kaj potem?

Izhajajoč iz širše študije umetniškega delovanja znotraj založništva za otroke v času socialistične Jugoslavije bo raziskovalka znotraj študij kulture in spomina Katja Kobolt problematizirala epistemološke, metodološke, materialne in s tem tudi politične aspekte znanstvenega približevanja polju umetniškega delovanja za otroke in estetske vzgoje tistega časa. Kako se je vzpostavljajo povojno založništvo za otroke, kakšne so bile njegove spreminjajoče se organizacijsko-strukturne oblike in kakšne kulturno-politične smernice? Kakšni so bili pogoji dela umetniškega delovanja za otroke, kako se (je to) vrednoti(lo)? Kakšne so posebnosti umetniškega delovanja za otroke in predvsem, zakaj se je danes smiselno ukvarjati z vsemi temi vprašanji?

http://muzikologijaff.si/gmgm/novice/

 

24) Sobota, 28.10.2023, 11.-12.30

Predstavitev na mednarodni konferenci Estetika upora: Partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem, 27.-28. oktober 2023, Alpen-Adria-Universität Klagenfurt, Universitätsstraße 65-67, Celovec/Celovec, Avstrija

Ospoljenje umetniške produkcije za otroke (jugoslovanskega socializma)

Ob pogledu na jugoslovanske komunistične diskurze in organiziranje v predvojnem obdobju, Antifašistično žensko fronto (1942-1953) v okviru Norodnega osvobodilnega boja (1941-1945), negotovo obdobje po II. svetovni vojni, za katero je bilo značilno postopno organiziranje javnih institucij družbeno reproduktivnega dela, in poznejša institucionalna konsolidacija od petdesetih let dalje, vprašanje socialnega varstva in zaščite otrok kot rdeča nit spremlja i.i. »žensko vprašanje« skozi vso zgodovino socialistične Jugoslavije. (Burcar; Jeraj; Tomšič). V jugoslovanskem samoupravnem socializmu sta bili t. i. otroško in žensko vprašanje še naprej v središču splošne emancipacije družbe, zlasti od odtujenega dela k bolj samodoločujočem delu in produkcijskim odnosom in s tem življenju, in sicer prav s preizpraševanjem in prestrukturiranjem avtonomnih družbenih sfer, zlasti sfere produktivnega in reproduktivnega dela, izobraževanja, pa tudi kulture in umetnosti.  Glede na to, da je tretjina prebivalstva Jugoslavije po II. svetovni vojni bila mlajša od štirinajst let in skoraj polovica prebivalstva mlajša od devetnajst let, in da so baby boomer generacije nadaljevale ta demografski trend, osrednje mesto »otroškega vprašanja« ni presenetljivo. Ob jugoslovanskem revolucionarnem vztrajanju pri vključujočem odgovoru na vprašanje Kdo je javnost oziroma kdo naj sodeluje v res publici povojne modernizacije tedaj nerazvite države tako nista imela pomembne vloge le razred in spol, temveč tudi generacija. Tako kot v porevolucijski Sovjetski zvezi in povojnih evropskih državah blaginje so tudi v socialistični Jugoslaviji v okviru modernizacijskih prizadevanj posledično ogromno vlagali v javno infrastrukturo, vključno z izobraževanjem in umetnostjo, s tem pa tudi v založništvo za otroke.  In prav tu so jugoslovanske umetnice, za katere so se odprle tudi novoustanovljene umetniške akademije, in pisateljice, zlasti v nekaterih jugoslovanskih kontekstih, dobile priložnost za umetniško prakso, pisanje in uredniško delo. V pogovoru predstavim razloge za feminizacijo umetniške produkcije za otroke in vprašanje družbene konstrukcije njene vrednosti.

 

25) Sreda, 8.11.2023, 9.30-18h

Interdisciplinarni seminar Apologoscapes: (Proti)produktivnosti opravičil v politiki, umetnosti in institucionalnih infrastrukturah, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, https://www.zrc-sazu.si/en  

Interdisciplinarni seminar "Apologoscapes: (Counter)productivities of apologies in politics, art, and institutional infrastructures" se osredotoča na raziskovanje potencialov in pasti opravičil v različnih družbenopolitičnih in kulturnih kontekstih. Namen seminarja je opredeliti in izzvati obstoječe in neobstoječe protokole opravičila v kontekstu trenutnih pozivov k soočenju s sporno preteklostjo. Tako je opravičilo interpretirano tudi kot nekakšna protiparadigma politike spomina. Udeleženci seminarja bodo obravnavali predvsem diskurze in dogodke, ki rezonirajo z opravičilom na postjugoslovanski (pol)periferiji, nekateri pa bodo razmišljali tudi o drugih geopolitičnih in kulturnih kontekstih. Poleg tega bo seminar skušal razkriti različne učinke izdanih ali manjkajočih opravičil, ki jih je mogoče razumeti kot korake k delovanju, popravi in posredovanju, pa tudi kot nevarnost za ponovno potrditev dominantnega vladanja in konstelacij moči. Nujna vprašanja, ki si jih seminar zastavlja, iščejo razloge za različne pristope k opravičilu (in njegovi odsotnosti ali zavrnitvi) v njihovih kolektivnih in javnih razsežnostih.

Programski in organizacijski odbor: Gal Kirn, Katja Kobolt in Suzana Milevska  

Predavatelji in program: (Infra)strukturno izničenje in institucionalno zanemarjanje:

Lilijana Burcar (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), Katja Kobolt (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU), Sanja Petrović Todosijević (Inštitut za novejšo zgodovino Srbije, Beograd, Martin Pogačar (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU); Po izbrisu in preklicu: Sprava in nemožnost opravičila: (Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Gal Kirn, Vuk Ćosić (umetnik), Simon Hajdini (Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Jovana Mihajlović Trbovc (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU); Performativna govorna dejanja opravičila v umetnosti in kulturi: Suzana Milevska (neodvisna umetnostna teoretičarka in kustosinja), Seraphine Appel (Univerza Pompeu Fabra v Barceloni/University College London), Michaela Bstieler (Univerza v Innsbrucku), Erëmirë Krasniqi (Oral history Kosovo), Rosalyn D' Mello (neodvisna pisateljica in umetnostna kritičarka).

 

26) Sreda, četrtek, 22.–23.11.2023

Predstavitev na Mednarodni konferenci Peace, unconditional. Politics. Histories. Memories. Futures, ZRC SAZU, Ljubljana, Slovenija

Slike vojne, slike za mir: otroci kot znanilci jutrišnjega dne

Pojugoslovanske vojne (1991-2001) z zločinskim vrhuncem v genocidu v Srebrenici / Potočari (11.-19. 7. 1995), prvem genocidu po drugi svetovni vojni v Evropi, so dokončale razpad Socialistične federativne republike Jugoslavije (1945-2001) in globoko zarezale v celotno pojugoslovansko območje. Kljub temu v novejši otroški literaturi pojugoslovanskih kontekstov skoraj zaman iščemo upodobitve vojnih izkušenj otrok. Medtem ko je bila prej, v socialistični Jugoslaviji, v vseh današnjih nacionalno razdrobljenih, a jezikovno (prim. Dekleracija o skupnem jeziku) še vedno, pa tudi s prevodi, kulturnimi, institucionalnimi, akademskimi in osebnimi strukturami povezanih literaturah, izkušnja vojne eden najpogostejših motivov otroške literature. Poseben poudarek je bil namenjen organiziranemu oboroženemu odporu proti fašističnim in nacističnim okupatorjem ter njihovim sodelavcem v drugi svetovni vojni ali Narodnoosvobodilni borbi (NOB, 1941-1945). V prispevku predstavim izbrane primere iz jugoslovanskega socialističnega tiska za otroke in se navežem na neobhodno razpravo o tem, kako v času »bolj ali manj permanentne vojne« (Butler) soočati otroke z vojno in mirom?

 

27) Petek, 1.12.2023, 15.30-17.15

Predstavitev prispevka na 55. letni konvenciji Združenja za slovanske, vzhodnoevropske in evrazijske študije (ASEEES), 28. november 2023–3. december 2023, Philadelphia Marriott Downtown, 1201 Market Street, Philadelphia, PA 19107, ZDA, sejna soba 402, 4. nadstropje

Predstavitev novih jugoslovanskih študij

Predsedujoči: dr: Djordje Popović, UC Berkeley

Referati: dr: Sezgin Boynik, Rab-Rab Press "Jugoslavija kot neenakomeren in kombiniran razvoj"

Belma Buljubašić, Univerza v Sarajevu (Bosna in Hercegovina) "Jugoslavija kot kulturni prostor"

Andrej Grubačič, Kalifornijski inštitut za integralne študije "Jugoslavija je politična"

Dijana Jelača, Brooklyn College "Jugo-futurizem: Država, ki obstaja"

Katja Kobolt, Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Slovenija) "Jugoslovanske študije: Kdo, kaj, kako, zakaj zdaj in kaj potem?"

Maša Kolanović, Univerza v Zagrebu (Hrvaška) "Izzivanje redukcije: Književna in kulturna redukcija: literarna in kulturna intervencija na področju jugoslovanskih študij"

Vladimir Kulič, Iowa State University

 

28) Petek, 2.12.2023, 16.00-17.45

Predstavitev prispevka na 55. letni konvenciji Združenja za slovanske, vzhodnoevropske in evrazijske študije (ASEEES), 28. november 2023–3. december 2023, Philadelphia Marriott Downtown, 1201 Market Street, Philadelphia, PA 19107, ZDA, Franklin Hall 2, 4th Floor

11-02 Socializem ali barbarizem XI: Reclaiming Socialistično otroštvo

Predsedujoča: dr: Antje Postema, UC Berkeley

Referati: dr: Sanja Petrović Todosijević, Inštitut za novejšo zgodovino Srbije (Srbija): "Ko spomeniki utihnejo: Boško Buha: Memorialni kompleks: izpuščeni simbol marginalizirane politike izobraževanja in vzgoje socialistične Jugoslavije"

Barbara Turk Niskač, Tampere U (Finska): "Otroško delovanje in jugoslovansko samoupravljanje"

Katja Kobolt, Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Slovenija): "Literatura gradi otroke, otroci gradijo literaturo: Participacija v jugoslovanskem socialističnem založništvu za otroke

Martin Pogačar, Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Slovenija): "Železnice in sanje: Kaj se je zgodilo z infrastrukturami socialističnega otroštva"

Diskusija: Antje Postema, UC Berkeley

 

29) Petek, 15.12.2023

Predstavitev na Kolokviju o otroški literaturi (Kinderliterarisches Kolloquium), spletni dogodek

Katja Kobolt predstavi raziskovalne teme, gradivo in nekatere rezultate raziskave »Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji.« Kolokvij o otroški književnosti (KLK) je odprta platforma za povezovanje znanstvenic_kov in je namenjena spodbujanju znanstvene izmenjave na temo vzhodnoevropske otroške in mladinske književnosti ter večji prepoznavnosti raziskav na tem področju. Od leta 2021 kolokvij združuje znanstvenice_ke, ki jih zanima otroška in mladinska književnost iz nemško govoreče slavistike ter drugih oddelkov in institucij, povezanih z Vzhodno Evropo, da bi razpravljali o temah vzhodnoevropske otroške in mladinske književnosti, predstavljali svoje raziskave, uresničevali konference, publikacije in druge projekte ter spodbujali vključevanje tem otroške in mladinske književnosti v raziskave in učne načrte. KLK je organiziran v sodelovanju med ZOiS in slavističnima inštitutoma univerz v Halleju in Heidelbergu.

https://www.zois-berlin.de/ueber-uns/kooperationen-wissenschaft/kinderliterarisches-kolloquium-klk

 

30) Sobota, 25. 5.– nedelja,  14.7.2024

Razstava s programom za odrasle, otroke in šolske skupine: Biba buba baja. Ustvarjanje (za) otroka socializma

Center ilustracije, Vodnikova domačija Center, Stritarjeva ulica 7, Ljubljana

Biba buba baja. Ustvarjanje (za) otroka socializma skozi vizuro sodobnosti z razstavo izbora publikacij, ilustracij ter pozicij sodobne umetnosti, pa tudi s filmskim in pedagoškim programom ter predavanji predstavi otroka druge polovice 20. stoletja ter izbrane ustvarjalke za otroke v Sloveniji in na območju bivše Jugoslavije.

Razstava s programom predstavlja rezultate raziskovalnega projekta in je nastala v sodelovanju Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Centra ilustracije / Vodnikove domačije, društva Mesta žensk in Slovenske kinoteke.

Sobota, 25.5.,18.00
Otvoritev razstave in pogovor z ustvarjalkami

ZA ODRASLE:

Četrtek, 30.5., 18.00

Iluzija in resničnost v ilustratorskem delu umetnic Ljubice Cuce Sokić in Bosiljke Bose Kićevac

Predava Gorana Stevanović

Torek, 4.6., 13.30 do 14.30

Jaz sem knjiga. V katerem jeziku me bereš?

Predava Barbara Hanuš

Predavanje o načinih spodbujanja večjezičnosti je namenjeno strokovnemu pedagoškemu kadru ter bibliotekarkam in bibliotekarjem kakor tudi širši javnosti.

Četrtek, 6.6., 11h

Historični seminar ZRC SAZU: Razmišljanja o zavrženih knjigah in družbenopolitičnih transformacijah v (post)jugoslovanskem prostoru in drugod

Predava dr. Dora Komnenović

Sreda, 12.6., 18h

Ilustrirana literatura, ki je tešila radovednost prvih povojnih generacij otrok

Predava umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe

Sreda, 19.6., 18.00

Otroci – aktivni soustvarjalci družbene realnosti

Predava antropologinja otroštva Barbara Turk Niskač

ZA OTROKE:

Nedelja, 2.6. in nedelja, 16.6., 11.00 do 12.00

Družinsko vodstvo po razstavi in delavnica izdelovanja linorezov in kolažev za otroke

Sobota, 1.6., 16.00 do 18.00

Kako rišemo drevo – kako pišemo pesem? / Kako crtamo stablo – kako pišemo pjesmu?

Pesniška delavnica za otroke v jezikih BHSČ oz. v »skupnem jeziku« s pesnikom Šimom Ešićem in pesniškim gostom Ismetom Bekrićem.

Sobota, 8.6., 16.00 do 17.30

Knjige so kot otroci / Librat janë si fëmijët

Pesniška delavnica za otroke v albanskem jeziku s pesnico Dije Demiri-Frangu. 

PROGRAM ZA ŠOLSKE SKUPINE:

Igrarije iz galerije - delavnica

Po ogledu razstave Biba buba baja se otroci srečajo s čudežno škatlo v kateri se skrivajo štirje ilustratorsko pripovedovalski izzivi in Igrarije iz galerije se lahko pričnejo.

9 terminov: 4., 5., 12., 13., 14., 18., 19., 20. in  21. junija

Ponedeljek, 3.6., 10.00

Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28
Izbor kratkih animiranih filmov, Slovenija (Jugoslavija)

PROJEKCIJE MLADINSKIH FILMOV v Slovenski kinoteki:

Petek, 31.5., 17.00

Izgubljeni svinčnik (Izgubljena olovka), Fedor Škubonja, Hrvaška (Jugoslavija), 1960, 48’, slovenski podnapisi

Mladina gradi, France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1946, 18’

Petek, 7. 6., 17.00

Izbor kratkih animiranih filmov, Slovenija (Jugoslavija)

Projekcija je organizirana v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom.

Petek, 14.6., 17.00

Skrivnosti starega podstrešja (Tajna starog tavana), Vladimir Tadej, Hrvaška (Jugoslavija), 1984, 84’, slovenski podnapisi

Več o razstavi in programu: https://ikss.zrc-sazu.si/sl/novice/biba-buba-baja-ustvarjanje-za-otroka-socializma

 

31) Ponedeljek, 3.6.2024, 9.00-10.30

Predstavitev na strokovnem posvetu izvajalk_cev in raziskovalk_cev kultine vzgoje Posvet Kulturnega bazarja: Potenciali povezovanja 2024, Klub Cankarjevega doma, Prešernova cesta 10, Ljubljana

https://kulturnibazar.si/wp-content/uploads/2024/05/Potenciali-povezovanja-2024_fin.pdf

 

32) Petek, 13.9.2024 ob 13h

Predstavitev na mednarodni konferenci »Vojna in gledališče«, 12.–13.09.2024, Kino Šiška, Center urbane kulture Kino Šiška, Trg prekomorskih brigad 3, 1000 Ljubljana

»Mali princ« kljubuje molku. Avtorska delovalnost v vojnem in povojnem času: Ismet Bekrić, Šimo Ešić, Valerija Skrinjar Tvrz

Temelječ na pogovorih z ustvarjalci otroške književnosti, predvsem iz Bosne in Hercegovine, ki so zaradi vojne (1992–1995) svoja življenja in ustvarjalno pot nadaljevali bodisi v Sloveniji bodisi v Nemčiji, bo avtorica v prispevku analizirala načine, produkcijske vzvode ter prostore vzpostavljanja pa tudi onemogočanja avtorskega glasu v eksilu. Sledeč profesionalnim potem piscev in urednikov za otroke Ismeta Bekrića (1943–), Šima Ešića (1954–) in Valerije Skrinjar Tvrz (1928–2023) bo osvetlila institucionalne oblike produkcijskih struktur in težave znotraj njih ter se poglobljeno spraševala o ideoloških režimih področja intelektualnega delovanja v Sloveniji in Nemčiji od 1990. let dalje. S tem bo prispevek omogočil tudi vpogled v heterogene načine (ne)soočanja z brutalnostjo vojne v Bosni in Hercegovini znotraj slovenskega kulturnega polja v 1990. letih.

https://maska.si/projekti/vojna-in-gledalisce-pogled-v-preteklost/