Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji

1)      sreda, 9.2. 2022, 14h-15.30h

ZRC SAZU, Novi Trg 2, 1000 Ljubljana in na spletu, Slovenija

Uvodna predstavitev projekta

Ustvarjanje modernistične prihodnosti - ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji

Kot nova raziskovalna sodelavka Marie Skłodowska Curie Actions (MSCA) na Institutu za kulturne in spominske študije je Katja Kobolt predstavila svojo primerjalno meddisciplinarno raziskavo ilustratork in predstav otroštva v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ, 1945–1991). Raziskava vključuje vse nekdanje jugoslovanske kontekste in združuje umetnostne ter literarnozgodovinske kakor tudi teoretične pristope v okviru kulturnih študij in bo vodila do novih kritičnih spoznanj o socialistični estetski vzgoji in subjektivizaciji otrok, zlasti v zvezi s spolom.

 

2)      torek, 24.5.2022, 10h-12h

Akademija za likovno umetnost na Dunaju – Anatomska dvorana, Schillerplatz 3, 1010 Dunaj, Avstrija

Gostujoče predavanje na Pomladnem kuratorskem programu Umetnostne geografije

Nihče ne pripada sem bolj kot ti: Nenehni boj na otoku feminističnega kuriranja

Izhajajoč iz raziskovanja ženskega avtorstva v socialistični Jugoslaviji, predvsem v sektorju založništva za mladoletnike, Katja Kobolt, raziskovalka in kustosinja, predlaga pogled na feministično kuriranje skozi zgodovinsko lečo relacijske pozicije umetnosti v modernosti. Kobolt, ki se ukvarja z vprašanji ženskega avtorstva in kanonizacicje, je delovala v različnih feminističnih in postmigrantskih iniciativah na območju zgodovinsko imenovanem »srednja Evropa« « in kasneje razdrobljenem na »zahodno« in »jugovzhodno« Evropo,

V svojem predavanju Kobolt izhaja iz temeljne značilnosti moderne, ki je predvsem z revolucijami in skozi procese demokratizacije, odprla prostore (trg in forum) za novo vrsto javnosti – množice. Tako se je umetnost, tako kot druge družbene sfere (re)produkcije reprezentacije, (spet) neizogibno povezala z vprašanji moči in vladanja. Kobolt se bo navezala na vprašanje odnosa umetnosti do drugih področij (re)produkcije reprezentacije, kakor ga je artikuliralo levo gibanje 20. stoletja: debate med avantgardami in tako imenovanim l'art pour l'art proti socialističnemu realizmu tipa Ždanov. Posebej se bo navezala na »regionalno« oziroma jugoslovansko različico teh debat, znano kot »spor na umetniški levici« in premišljevala feministično kuratorstvu v odnosu do avtonomije umetnosti. Ob ponavljanju vprašanj zgodovinskega »spora na umetniški levici« v feminističnem kontekstu, se fokus premakne na produkcijsko (z)možnost, producent_ke ali vprašanje odnosov znotraj produkcije in avtorstva.

  

3)      sreda, 25.5.2022, 13.15h-14.45h

Univerza v Gradcu –  Center za jugovzhodnoevropske študije, Hörsaal, Schubertstr. 21, Gradec, Avstrija

Gostujoče predavanje v okviru serije predavanj Spol in politika

Produkcijsko mesto jugoslovansko socialistično založništvo za otroke

V povojni socialistični Jugoslaviji je z doslednim spodbujanjem pismenosti, izobraževanja oziroma estetske vzgoje založništvo za otroke (mišljeno v širšem smislu, ki zajema ilustrirano literarno produkcijo, revije in izobraževalna besedila) doživelo velik razmah. Sektor je privabljal (zlasti v nekaterih delih socialistične Jugoslavije, npr. v Sloveniji, pa tudi v drugih jugoslovanskih republikah) akademsko usposobljene strokovne delavke in umetnice, ki so tematsko, formalno in estetsko prispevale izvirne produkcije za otroke in mladostnike.

Na podlagi širše študije jugoslovanskega socialističnega založništva za otroke se moja predstavitev osredotoča na produkcijo zgodnjih let po drugi svetovni vojni in jo preučuje v smislu oživljene (v današnji raziskovalni in kulturni politiki) predstave o učinkih umetnosti.

 

4)      petek 17. 6. 2022

ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubjana, Slovenia in na spletu

Delavnica pisanja projektnih prijav za Marie Skłodowska-Curie Actions – Postdoctoral Fellowships

Ob novem razpisu Marie Skłodowska-Curie Actions – Postdoctoral Fellowships (MSCA PF) vabi ZRC SAZU na delavnico, v sklopu katere nudimo podporo prijaviteljem_icam na podoktorske štipendije. Delavnica je namenjena sodelavcem_kam ZRC SAZU, ki se zanimajo za prijavo MSCA PF v tujini, ter raziskovalcem_kam iz tujine, ki bi svojo raziskavo želeli prijaviti v okvirih ZRC SAZU. Skupina raziskovalcev_k z ZRC SAZU, dr. Rok Benčin s Filozofskega inštituta, ocenjevalec prijav na razpisih Marie Skłodowska-Curie, ter dr. Ksenija Bogetić Pejović in dr. Katja Kobolt, Marie Skłodowska-Curie raziskovalki na Inštitutu za kulturne in spominske študije) bodo predstavili svoje izkušnje z MSCA prijavami tako z vidika prijaviteljev_ic kakor tudi ocenjevalcev_k in se skupaj odzvali na prispele predloge, nudili pa bodo tudi individualizirano podporo pri pisanju prijave. Delavnica bo potekala v slovenskem in angleškem jeziku, v živo na ZRC SAZU. Po potrebi so jo voditelji_ice pripravljeni_e izvesti tudi hibridno (v živo & zoom).

 

5) torek, 21.6.2022 ob 11h

ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubjana

Gostujoče predavanje umetnostne zgodovinarke in umetnice z Univerze Waterloo, Kanada

Bojane Videkanić

Politično angažirana umetnost, realizem, ljudska umetnost in politike osvobajanja

Bojana Videkanić obravnava vprašanje realizma v jugoslovanski umetnosti 20. stoletja in v okviru gradnje državnega socializma. Poseben interes namenja umetnosti umetnikov_ic samoukov in umetnikov_ic, ki so bili_e politično angažirani_e glede na načine, kako je njihovo umetnost omogočila državna socialistična kulturna infrastruktura. Ta je vključevala vlaganja v gradnjo institucij, organizacij in možnosti za razvoj širokega kulturnega udejstvovanja delavcev_k, kmetov_ic in neakademsko izobraženih umetnikov_ic.

Bojana Videkanić je izredna profesorica za sodobno umetnost in vizualno kulturo na Univerzi Waterloo v Kanadi. Njeno raziskovanje se osredotoča na socialistično umetnost dvajsetega stoletja v Jugoslaviji in njene prispevke k vzponu globalnih modernizmov s sodelovanjem Jugoslavije v gibanju neuvrščenih in z različnimi dekolonialnimi kulturnimi praksami. Njeno knjigo Nonaligned Modernism: Socialist Postcolonial Practices in Yugoslavia, 1945–1985 je izdala založba McGill-Queens University Press.

 

6) Sreda, 17.8.2022

Gostujoče predavanje na Poletni šoli kot šoli Stacion - Center za sodobno umetnost Priština, The Boxing Club, Rr/st. Mark Isaku 8, 10000 Priština, Republika Kosovo

Kaj je feministično v raziskovanju in umetnosti?

Ko rečemo "feminizem", se zdi emancipatorna politična razsežnost očitna.

Vendar pa, kako je s feminizmom v sodobnem liberalnem razraščanju feminizma v feminizme? V zadnjih treh do dveh postsocialističnih desetletjih so tako imenovano feministično umetnost, pa tudi raziskovalno produkcijo deteritorializirali ali bolje reteritorializirali globalizirani sistemi, ki so (tako kot vsa področja življenja) globoko potopljeni v internalizirane načine kapitalistične produkcije in tudi v različno izvajano identitetno nasilje. Tako se je preprosto vprašanje, kako raziskovati in kurirati ali kako živeti in delovati feministično, vrnilo z novo nujnostjo.

https://stacion.org/en/Public-Program2022

 

7) Ponedeljek, 10.10.2022, 18h-20h

Sodelovanje na okrogli mizi v sklopu Sophijinega simpozija, v organizaciji založbe Sophia, Edicije Jugoslavije v sodelovanju z Galerijo Škuc, Stari trg 21, Ljubljana

O političnem potencialu utopije

Sodelujoče: dramaturginja in publicistka Ivana Momčilović z mednarodne platforme Edicija Jugoslavija, raziskovalke z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU dr. Tanja Petrović, dr. Ana Hofman in dr. Katja Kobolt ter s prebranim prispevkom literarne teoretičarke dr. Biljana Andonovska z beograjskega Inštituta za književnost in umetnost.

Izhodišče razprave je bila knjiga Nepredvidljiva preteklost prihodnosti: o političnem potencialu utopije, ki je jeseni izšla v srbohrvaškem in angleškem jeziku pri samozaložbi Edicije Jugoslavije v sodelovanju z Založbo Sophia in revijo Borec. Spodbudilo jo je nedavno odkritje romana Sprehod skozi prihodnost o emancipacijskem izobraževanju. Napisan je bil skozi oči lika male Zore med letoma 1924 in 1925 za leto 2024, tako rekoč našo sedanjost. Izhajal je kot podlistek časopisa Budućnost, glasila otrok organiziranih delavcev, ki ga je urejal dr. Dragutin Vladisavljević, najverjetnejši avtor romana. Gre za izjemno redek primer mladinske socialne utopične znanstvene fantastike z začetka 20. stoletja s številnimi ilustracijami, ki so prav tako svoja zgodovinska zgodba. Predstavile in aktualizirale smo emancipacijske ideje romana, njihove kontekste in sporočilnost, delovanje urednika Vladisavljevića ter v navezavi na današnjo družbeno situacijo brisanja zgodovinskega spomina na skupno državo socialistično Jugoslavijo izprašali imaginativni in emancipacijski naboj umetnosti in utopije v organiziranju delavstva in družbenega imaginarija.

https://www.skuc.org/sophijin-simpozij-2/

 

8) Ponedeljek, 24.10.2022, 19h-20h

Sodelovanje na okrogli mizi v sklopu Festivala bralne kulture Prepišno uredništvo – Fikcija je vse, Lud Literatura, Trubarjeva 51, Ljubljana

Pisanje nima nobene zveze z nevihto

Podelitev Nobelove nagrade za književnost primadoni francoske avtobiografske pisave Annie Ernaux je potrdila status avtofikcije kot privilegiranega medija za izražanje deprivilegiranih oziroma dodatno utrdila sloves avtofikcije kot žanra za literarno refleksijo strukturnih neenakostih, ki jih doživljajo ženske, nižji razredi, prišleki in druge skupine. O različnih vidikih avtofikcije so se pogovarjale Dijana Matković, avtorica samorefleksivnega romana Zakaj ne pišem, Katja Kobolt, teoretičarka, ki je doktorirala na temo ženske vojne pisave ter naslavlja avtofikcijo tako na področju književnosti kot drugih umetnostnih praks ter raziskovalka Iva Kosmos, ki je pogovor tudi moderirala.

https://www.ludliteratura.si/prepisno-urednistvo/

https://koridor-ku.si/literatura/na-prepihu-resnicnih-in-fiktivnih-glasov-o-jubilejnem-prepisnem-urednistvu/

 

9) Torek, 8.11.2022, 12h-14h

Gostujoče predavanje na Univerzi Waterloo, Facult of Arts, 200 University Avenue West, Waterloo, ON, Kanada N2L 3G1 in na spletu

Umetnost in (ospoljeno) reproduktivno delo: primer ilustratork za otroke v jugoslovanskem socialističnem okviru

Kaj nam izkušnja umetniškega dela ilustratork za otroke v socialističnem jugoslovanskem okviru danes govori o organizaciji produktivnega in reproduktivnega dela ter hierarhično obravnavani delitvi umetniškega dela znotraj t. i. svobodnih likovnih in uporabnih umetnosti na eni strani ter produkciji za odrasle in otroke na drugi? Zakaj bi se sploh morali ukvarjati s to izkušnjo?

Izhajajoč iz vprašanja razmerja med specifično organizacijo produktivnega in reproduktivnega dela v odnosu do umetniškega dela in materialnostjo umetniških del sem v predavanju razgrnila politiko spolov in organizacijo dela v socialistični Jugoslaviji. Na podlagi intervjujev s starejšo generacijo ilustratork in ilustratorjev, urednic in urednikov in pisateljic ter pisateljev, ki so delali v cvetočem jugoslovanskem založniškem sektorju za otroke, sem v drugem koraku orisala produkcijske okvire v jugoslovanskem založniškem sektorju za otroke. Spraševala sem se zlasti o razmerju med produktivnim in reproduktivnim delom v povezavi z umetniško prakso in življenjem umetnic, ki so ustvarjale za otroke. Kakšna sta bila delo in življenje umetnic in avtoric? Kako je razmerje med njihovim produktivnim in reproduktivnim delom vplivalo na umetniška dela, ki so jih ustvarjale? Nazadnje, da bi upravičeno zapletla celotno sliko, sem uvedla vprašanje razreda v povezavi s produktivnim in reproduktivnim delom ter delitvijo umetniškega dela.

https://uwaterloo.ca/fine-arts/events/artist-talk-dr-katja-kobolt

 

10) Četrtek, 10. 11. 2022, 15.15-17.00

Predstavitev prispevka na 54. letni konvenciji ameriškega Združenja za slovanske, vzhodnoevropske in evrazijske študije (ASEEES), 17 East Monroe Street, Chicago , IL, 60603, ZDA

2-11 Prekarne oblike, oblike prekarnosti - LaSalle 2, 7. nadstropje

Predsedujoča: dr: Maša Kolanović, Univerza v Zagrebu (Hrvaška)

Disk: Dijana Jelača, Brooklyn College

Prispevki: dr:

Danijela Lugarić, Univerza v Zagrebu (Hrvaška)

"Opombe k 'prekarni' terminologiji: Kaj govorimo, ko govorimo o postsovjetskem prostoru?"

Tanja Petrović, Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Slovenija)

"Skromne oblike, kolektivna domišljija in prekarnost socializma: Prebiranje socializma in njegovega propada skozi oblike"

Katja Kobolt, Znanstvenoraziskovalni center SAZU (Slovenija)

"Soočanje s prekarnostjo: Povojno jugoslovansko socialistično založništvo za otroke"

Kako se je v povojnih družbeno, gospodarsko in infrastrukturno opustošenih in revolucionarnih razmerah (ponovno) vzpostavil založniški sektor za otroke? Kako je vzpostavljajoče se povojno založništvo naslovilo generacijo otrok, ki je med drugo svetovno vojno doživela preganjanje in nasilje, siromaštvo in beg, lakoto, oboroženi odpor, revolucionarno zmago in vsakdanjo povojno realnost? V svojem prispevku sem odgovore na ta vprašanja iskala sledeč konceptu prekarnosti v njegovi semantični kakovosti kot negotovega eksistencialnega stanja na dvojni način: Prvič, kot podrejenost totalnemu nadzoru, avtoriteti (v zgodovinskem smislu, zlasti državni oblasti) in domnevnemu totalitarizmu; in drugič, v povezavi s travmatičnimi vojnimi in povojnimi izkušnjami.

Oboje, način vzpostavitve povojnega socialističnega tiska za otroke in način, kako je ta naslovil otroke, priča o vključujočih strategijah. Spodbujanje etike vključevanja in vključevanje vseh v gradnjo nove družbe je otroke postavilo v središče revolucionarne družbe in jim omogočilo delovanje.

Tako v zvezi s preučevanjem jugoslovanskega socialističnega tiska za otroke in otroštva namesto pristopa od zgoraj navzdol, značilnega za študije totalitarizmov, pristop od spodaj navzgor, ki posveča pozornost zapletenim odnosom med strukturnimi, materialnimi in afektivnimi okviri ter zgodovinskimi objektivacijami, ne obeta le bolj kompleksnega pogleda na preteklost, temveč odpira tudi za alternativne imaginacije prihodnosti.

https://www.aseees.org/sites/default/files/downloads/2022%20Convention%20Program%20FINAL%20to%20post%20sm.pdf

 

11) Torek, 15.11.2022, 18h-20h

Sodelovanje na okrogli mizi Družbeni učinek v umetnosti in kulturi: mnogotera življenja koncepta, ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana

Okrogla miza ob izidu knjige Družbeni učinek v umetnosti in kulturi: mnogotera življenja koncepta. Nada Vodušek se je z urednikoma Ivo Kosmos in Martinom Pogačarjem ter avtoricama poglavij Lano Zdravković in Katjo Kobolt pogovarjala o konceptu in praksah ter poskušala razvozlati, kaj pomeni družbeni učinek v umetnosti, kako ga doseči in kako ga problematizirati. Med razpravo smo imeli tudi kratko umetniško intervencijo. Družbeni učinek je modni koncept zadnjega desetletja. Gre za koncept, ki prevladuje v pisanju umetniških in znanstvenih projektov, pa tudi v razmišljanju in govorjenju o umetnosti in znanosti. Toda o čem je ta zamisel: o kakšni umetnosti in družbi ter o odnosu med njima? Kaj ta koncept pomeni? Pogovor so organizirali Zavod Bunker, Založba ZRC in Knjigarna Azil ob finančni podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

https://www.youtube.com/watch?v=T78QLgJZsUY

 

12) Torek, 24.11.2022, 14.30-16h

Sodelovanje na okrogli mizi v okviru Tedna EUTOPIA, Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija in na spletu

Migracije, reintegracija in trajnostni razvoj v postjugoslovanskem kontekstu

Konzorcij EUTOPIA povezuje univerze, organizacijske modele, kulture in države, kjer so življenja, kariere, prioritete in pričakovanja ljudi zelo raznolika. Na tej okrogli mizi je bila raznolikost konzorcija EUTOPIA obravnavana kot priložnost za razmislek, primerjavo in medsebojni navdih. Kaj pomeni prizadevanje za raziskovalno odličnost v jugovzhodnoevropskem in postjugoslovanskem prostoru, ki so ga v zadnjih dveh stoletjih zaznamovale pomembne politične, gospodarske in družbeno-kulturne spremembe? Kako se lokalni kolektivni spomini napajajo v predstavah o prihodnosti in ali imajo ta razmišljanja o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti kakšen širši, transnacionalni pomen? Za razpravo o teh in sorodnih vprašanjih se na tej okrogli mizi, ki jo je vodila asist. dr. Natalija Majsova, srečali štirje mednarodno uveljavljeni raziskovalci s področja humanistike in družboslovja, ki imajo izkušnje z različnimi akademskimi in kulturnimi konteksti. Dr. Katja Kobolt, doc. dr. Tamara Pavasović Trošt, doc. dr. Aljoša Pužar, vsi iz Slovenije, in dr. Colin Rittberg, ki trenutno živi na Nizozemskem, so na podlagi svojih osebnih in poklicnih izkušenj razmišljali o akademskih geslih, kot so mednarodna mobilnost, interdisciplinarnost in trajnost, ter skupaj orisali njihove posebnosti v jugovzhodnoevropskem kontekstu. Poleg vpogleda v logiko razpisov za raziskovalne projekte so predstavili tudi pomen postjugoslovanskega kolektivnega spomina in postsocialističnih infrastruktur ter orisali glavne raziskovalne izzive, priložnosti in ozka grla.

https://www.youtube.com/watch?v=VISwyXU4RgQ

 

13) Sreda, 14.12.2022, 17h-19h

Predstavitev projekta v okviru poglavja MSCA Slovenija

Katja Kobolt je gostila pobudo MSCA Slovenia Chapter in predstavila svojo raziskavo v okviru projekta MSCA Ustvarjanje modernistične prihodnosti: ilustratorke in predstave otroštva v socialistični Jugoslaviji.