Osnovni podatki
Sodelavci:
, ,
 
Trajanje:
1. oktober 2020–31. avgust 2023
Opis

Projekt bo analiziral in rekonstruiral nastanek novega kulturnega polja, ki je vzniknilo kot rezultat družbenih in političnih sprememb v osemdesetih letih v Sloveniji. To je najbolj zapostavljen vidik družbenih in političnih sprememb v Sloveniji, čeprav je ključnega pomena za razumevanje demokratične preobrazbe jugoslavanske republike v samostojno državo. Pobudniki ustvarjanja novega kulturnega polja so bila nova družbena gibanja in skupine civilne družbe, ki so se opredelile kot »alternativna gibanja«.

Projekt se osredotoča na korenine teh gibanj v političnih in družbenih spremembah od šestdesetih let, kot predzgodovino razvoja in dogodkov v osemdesetih letih. Poudarek bo predvsem na družbenih in kulturnih praksah, organizacijskih oblikah ter družbenih in političnih idejah ter imaginarijih alternativnih gibanj v slovenskem in širšem jugoslovanskem okolju ter tudi (vzhodno-) evropskem kontekstu. Analiza zgodovinskega razvoja bo neizogibno vključevala soočanje z obstoječimi zgodovinopisnimi in političnimi interpretacijami demokratizacije Slovenije.

Osrednji raziskovalni cilji so:

- rekonstrukcija omrežij (ljudje, dogodki, kulturna produkcija),

- preučevanje medosebnih izmenjav in objavljenih del (osebni arhivi in ​​zbirke) in

- razumeti kompleksnost medosebne, družbene in politične dinamike (po potrebi tudi mednarodne povezave) v proučevanem obdobju.

Raziskavo vodijo naslednja raziskovalna vprašanja:

- Kako prepoznati, rekonstruirati in analizirati okoliščine in pogoje, v katerih se je odvijalo ustvarjanje opozicijskih umetniških praks in kako razumeti njihovo inovativno vlogo in potencial pri politični preobrazbi v Sloveniji?

- Kateri so ključni dogodki v osemdesetih letih? Kdo so bili osrednji protagonisti? Kateri so bili ključni rezultati?

- Kako lahko umetnostno in teoretsko produkcijo uporabimo kot zgodovinopisni vir?

- Kako rekonstruirati mrežo dogodkov / protagonistov / virov, ter na sploh večplastnost možnosti zgodovinskega trenutka?

- Kaj sestavlja arhive oziroma zbirke protagonistov? Kaj lahko danes iz njih rekonstruiramo? Kako je disidentska zapuščina v osemdesetih letih vključena v sodobni politični in medijski diskurz? Kateri poudarki so izgubljeni, na novo izumljeni, preoblikovani?

Na podlagi zgornjih vprašanj predlagani projekt opredeljuje naslednje tematske sklope in študije primerov:

- Slovenski proces demokratizacije v jugoslovanskem in mednarodnem kontekstu, podobnosti in posebnosti procesov demokratizacije v pirmerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami.

- Politične in ideološke interpretacije kulturne opozicije v osemdesetih letih.

- Spreminjanje interpretacije vloge »alternative« in kanonizacija »neodvisnosti«.

- Oblikovanje novih hegemoniskh ideoloških in mitskih pripovedi ter njihov vpliv na razumevanje in samorazumevanje akterjev in interpretov slovenske demokratizacije v zgodovinski perspektivi po letu 1991.

- Metodološki in epistemološki premiki v zgodovinopisju, družboslovju in humanistiki ter njihov vpliv na proces demokratizacije in njegove interpretacije.

V ta namen bo raziskovalna skupina:

- Analizirala družbene, kulturne in politične prakse alternativnih gibanj v Sloveniji v osemdesetih letih, s posebnim poudarkom na njihovih idejah, teoretskem delu ter vplivih in dialogu s poplpreteklo zgodovinsko in sodobno intelektualno produkcijo v svetu, ki doslej še ni bila dovolj temeljito raziskana;

- Rekonstruirala malo znano udeležbo slovenskih aktivistov / avtorjev / umetnikov v jugoslovanskih in mednarodnih alternativnih in opozicijskih mrežah;

- Ponovno razmislila o procesu zgodoviniranja in dehistorizacije procesov demokratizacije v Sloveniji, katerega ključni del je bila produkcija novega kulturnega polja.

Raziskovalna skupina bo tako lahko raziskala razmerje med zgodovinjenjem in nacionalizacijo zgodovine »slovenske samostojnosti« ter dojemanjem opozicijskih praks, arhivov, spominov in življenjskih zgodb protagonistov takratne kulturne opozicije.