Založba ZRC na Slovenskem knjižnem sejmu
Na 39. Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo prihodnji teden začel na Gospodarskem razstavišču in bo trajal od 21. do 26. novembra, bo sodelovala tudi Založba ZRC. Na naši stojnici se bodo ponujale najnovejše izdaje, pripravili bomo posebno akcijo naših knjig, s popustom bodo na voljo tudi tuje knjige. Lahko boste prisluhnili tudi dvema pogovoroma, ki se bosta sukala okoli dveh izbranih publikacij.
V sredo, 22. novembra, se bosta ob 10. uri na Pogovorni postaji o pasjih imenih, pasjih besednih zvezah ter o podobi in vlogi psa v jeziku in vsakdanu pogovarjala dr. Marko Snoj, avtor knjige Imena slovenskih psov, in dr. Simona Klemenčič (oba raziskovalca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša). Snojeva knjiga, o kateri je bilo veliko slišati še pred izidom, saj je prva te vrste pri nas, prinaša slovarski del z 12.815 imeni skoraj dvesto tisoč slovenskih psov z osnovnimi podatki o frekvenci in spolu (tista s po 50 nosilci ali več pa so tudi etimološko osvetljena); ter monografski del, kjer bralec najde kopico zanimivih celot in podrobnosti iz preseka množic "jezik" in "pes". Vsak deseti prebivalec Slovenije je pes, ki živi v pretežno človeškem krdelu. Ali vemo, kako je pes vplival na človeške jezike? Ali poznamo jezikovne prvine, ki so povezane s psi, in razumemo, zakaj je tako naneslo? Zakaj rečemo psovka, zakaj imamo kraje z imeni Sarsko, Pesja vas, Psinja vas, priimek Lajovic, goro Kanin, v Atlantiku pa Kanarske otoke? Ali vemo, kaj so pasje bombice, zakaj se reče pasji dnevi, zakaj nas zebe kot psa ali nam je vroče kot psu?
V četrtek, 23. novembra, boste ob 11. uri na glavnem odru lahko poslušali razpravo ob izidu knjige Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji. Uredila jo je dr. Jovana Mihajlović Trbovc, raziskovalka Inštituta za kulturne in spominske študije, ki je k pogovoru pritegnila štiri izmed številnih avtoric prispevkov o znanstvenicah, in sicer dr. Tanja Petrović, dr. Ana Hofman, dr. Urška Strle in dr. Barbara Vodopivec. Sogovornice bodo iskale odgovore na vprašanja, kot je, zakaj je pomembno zapisovati in raziskovati biografije znanstvenic, ter se pogovarjale o tem, kako vpogled v delo in življenjsko izkušnjo žensk odstira vse tisto, kar znanost je, kot proces ustvarjanja vednosti in znanja, kot človeško delo, družbena praksa in poslanstvo.