Predstavitev projekta Garcia na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport

Na posvetu Komisije za ženske v znanosti (ekspertnega telesa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) sta v začetku marca dr. Ana Hofman in dr. Duška Knežević Hočevar predstavili projekt GARCIA – Enakost spolov v akademski in raziskovalni sferi: boj proti karierni nestabilnosti in asimetriji (Gendering the Academy and Research: combating Career Instability and Asymmetries).

Mednarodni raziskovalni projekt GARCIA je usmerjen k raziskovanju ter oblikovanju in sprejemanju posebnih ukrepov za ustvarjanje enakih možnosti med spoloma in izboljšanje položaja raziskovalk in raziskovalcev na začetku karierne poti v Evropi. Strokovnjakinje in strokovnjaki iz šestih univerz in raziskovalnih centrov (ZRC SAZU, Univerza v Trentu, Univerza v Leuvnu, Univerza Radboud, Univerza Islandije in Univerza v Lozani) ob koordinaciji Univerze v Trentu skušajo integrirati načelo enakosti spolov v strukturo in vsebine svojih univerz in raziskovalnih centrov ter z inovativnimi in primerljivimi rešitvami uresničiti strukturne spremembe v delovnem okolju, vpeljati bolj transparentne pogoje in merila za učinkovitejši izbor novih raziskovalk in raziskovalcev ter njihovo napredovanje, vse z namenom, da bi izboljšali položaj zlasti mladih znanstvenic, ki jih je trenutna socialna in ekonomska kriza najbolj prizadela.

Dr. Ana Hofman, znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in dr. Duška Knežević Hočevar, raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, sta predstavili nekatere izzive pri uvajanju spolno občutljivih praks v slovenske visokošolske in raziskovalne inštitucije. Dosedanji rezultati projekta so pokazali zasidranost vertikalne in horizontalne segregacije ter še vedno prevladujoči moški habitus v akademskem okolju. Položaj žensk in mladih v raziskovalni sferi se je drastično poslabšal po sprejetju Zakona o uravnoteženju javnih financ leta 2012, s katerim imajo asistentke in asistenti z doktoratom vse manj priložnosti za redno zaposlitev v raziskovalnih in visokošolskih institucijah, pestijo jih omejeni finančni viri za raziskovanje, možnost zaposlitve le za določen čas (navadno le za obdobje trajanja raziskovalnega projekta), nespodbudna merila za ocenjevanje znanstvene odličnosti ter omejene možnosti interdisciplinarnega in mednarodnega povezovanja. V primerjavi z znanstvenim okoljem mladih raziskovalk in raziskovalcev v tujini, kjer je organizirano in dobro razvito vodenje in osebno sodelovanje z mentorji tako v času usposabljanja kot po njem, se v Sloveniji soočamo z odsotnostjo postopkov »zadržanja« mladih raziskovalcev in primernih mentorskih programov za raziskovalke in raziskovalce po zaključku doktorskega študija. Vse to močno prispeva h krepitvi pojava »puščajoče cevi«, ki je v okviru projekta še posebej pod drobnogledom. Zato smo v okviru projekta GARCIA pripravili pobude za spremembo postopkov izbire mladih raziskovalcev in raziskovalk, do sredine leta 2016 pa bo oblikovan program za vpeljavo odgovornega mentorstva tudi po zaključku doktorata.