Novi pogledi na ljubiteljsko kulturo in umetnost v socializmu

V zadnjem času se vse več raziskovalcev ponovno obrača k ljubiteljski ali amaterski kulturi, v obliki pevskih zborov, plesnih skupin, amaterskega gledališča in filma, naivnega slikarstva idr. Ljubiteljsko kulturo različni raziskovalci danes vse bolj prepoznavajo kot spodbudo za demokratično vključevanje vseh v kulturne in umetnostne kroge, ne da bi se pri tem posvečala pozornost razredni pripadnosti (in bi imeli prednost pripadniki elite). Ljubiteljska kultura pa vse bolj velja tudi za odgovor na t. i. poblagovljeno preživljanje prostega časa, kakršno je po volji kapitalistični ureditvi in kjer posameznik za prostočasne dejavnosti zapravi čim več denarja. 

Takšne in podobne, ponekod zelo sveže poglede na ljubiteljsko kulturo in umetnost v socializmu, ki vključujejo med drugim razmerja med t. i. visoko in nizko kulturo, bodo predstavili sodelujoči pri mednarodni delavnici z naslovom Postjugoslovanski historični in sodobni pogledi na amaterizem, ki bo v organizaciji Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU potekala v Prešernovi dvorani (Novi trg 4) 30. in 31. maja.

Podrobnejši spored s programsko knjižico s povzetki je dostopen na tej povezavi, tu pa naj izpostavimo nekaj zanimivih tem, ki jih bodo predstavljali. V četrtek, 30. maja, se bodo na okrogli mizi uvodoma osredinili na vrzel med poklicno in ljubiteljsko kulturo ter umetnostjo in skozi to optiko obravnavali jugoslovansko povojno arhitekturo, v kateri je bilo ogromno tipske gradnje, ki je nastajala pod svinčniki visoko usposobljenih arhitektov, kot tudi pojavov samograditeljstva, kjer so hiše nastajale pod rokami neukih, a nadobudnih državljanov. V naslednjem tematskem sklopu se bo dr. Ana Vrtovec Beno (Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU) v svojem prispevku dotaknila spontanosti in kreativnosti amaterskega gledališča. Še prej bodo govorili o amaterskem filmu in festivalu amaterske komedije, ki ga je včasih gostil Zaječar, mestece na vzhodu Srbije.

Popoldne istega dne bo dr. Tanja Petrović (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU) predstavila jugoslovansko stripovsko sceno, ki so jo prav tako oblikovali oboji, akademsko izobraženi umetniki in priučeni ljubiteljski risarji. Dr. Katja Kobolt (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU) bo v referatu z naslovom Književnost gradi otroke, otroci gradijo književnost: Književno izobraževanje in otroška literarna agencija v Jugoslaviji o govorili o fenomenu otroške književnosti v socializmu (otvoritev razstave Buba biba baja: Ustvarjanje (za) otroka socializma, katere sokuratorka je Kobolt, bo v Centru ilustracije na Stritarjevi 7 v Ljubljani 25. maja ob 18. uri, na ogled pa bo do 14. julija 2024).

Na drugi dan delavnice, v petek, 31. maja, se bo dr. Ana Hofman (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU) pomudila pri politični zapuščini ljubiteljske kulture in umetnosti v času socializma, za konec pa bo dr. Aleksandra Sekulić predstavila »kontinuiteto radikalnega amaterizma v Beogradu«, ki se je leta 2001 utelesila v obliki zadruge Kosmoplovci.

Vabljeni!