Stičišča in odmiki: Punk kot kulturno/politično gibanje med UK/YU

Stičišča in odmiki: Punk kot kulturno/politično gibanje med UK/YU

Vezi med jugoslovanskim in britanskim punkom so ponavadi jasno vidne v glasbeni produkciji poznih 70-ih in 80-tih let, ko je ta žanr izzival obstoječe popularno-glasbene kanone in prinesel svež izraz v javni sferi tako »kapitalistične« Anglije kot »socialistične« Jugoslavije. Reference so določljive, genealogija, zgodovina in domet pa tudi. Včasih pa se vendarle zdi, da je ta povezava premalo izprašana, kar še posebej velja za današnji čas, ki spet motivira revolt in alternative po celi Evropi (in širše).

Zato vas vabimo, da si skupaj ogledamo film Otroci socializma in z režiserjem Branetom Bitencem in Finbarjem Lillisom, ki je bil dejaven v angleškem punk gibanju, načnemo debato o razmerjih med YU/UK punkom, med razumevanjem osebne vpletenosti v subkulturo, o razumevanju upora in uporništva takrat in danes...

Ob dejstvu, da sta obe generaciji zrasli v dokaj stabilnem sistemu socialne države in socializma in se »prebudili« ob začetku konca teh politik in sistemov, se ob tem odpira vsaj še vprašanje o dediščini punka kot gibanja in kaj nam lahko ponudi za današnji čas v perspektivi Evrope, ki vre in se tudi, spet, socialno prebuja.

Otroci socializma – zamenite mi glavo (2012)

Pod režijsko taktirko Braneta Bitenca se odvije pripoved o kultni slovenski punk skupini Otroci socializma, tako imenovani slovenski Joy Division, ki je kot 'trio brez vokalista' nastala v letu 1983. Manjkajoči člen je nekaj mesecev kasneje doprinesel prav avtor pričujočega filma s svojim prepoznavnim recitativnim vokalom in občutljivimi, ekspresivnimi besedili. Preplet intervjujev s člani skupine, in nekaj pomembnejših mislecev sedanjega časa razkriva zgodbo legendarne punk skupine, temne sence preteklega političnega sistema in notranje bivanjske stiske najstnikov, iskanje lastnih odtisov skozi pregovorni seks, droge in rokenrol; spomini na čas, ko je bil na pohodu punk, ostaja na varni strani tanke meje med sentimentalnostjo in nostalgijo.

Brane Bitenc je svojo kreativnost že zgodaj začel izražati kot pevec in tekstopisec v eni izmed kultnih slovenskih punk skupin Otroci socializma. Svojo poezijo je objavljal v slovenskem revijalnem tisku, leta 1986 pa je izšla tudi zbirka njegovih pesmi z naslovom ‘Kri’. Ljubezen do filma ga je peljala na študij filmske in televizijske režije na ljubljanski AGRFT. Napisal je več scenarijev in režiral številne dokumentarne filme, je tudi  avtor oddaj za otroke in igranih filmov, večinoma v produkciji Televizije Slovenija. Za svoje ustvarjanje je bil večkrat nagrajen, med drugim je za svoj film 'Lojze se je zbudil tako kot ponavadi' prejel bronasto nagrado Metoda Badjure,  Viktorja za nanizanko Muzikajeto, dve Babičevi nagradi za najboljši TV film in Grand Prix na festivalu v Novem Sadu.

Finbar Lillis dela v izobraževalnem sektorju v Veliki Britaniji in po svetu že več kot 25 let. Vpet je v javne, private in prostovoljne dejavnosti povezane z izobraževanjem in razvojem zapostavljenih skupnosti. V poznih 1970ih in zgodnjih 1980ih je bil pevec v punk-rock skupini Coil in je dejaven glasbenik tudi danes.