Predavanje: O 'kurioziteti' socialistične proizvodnje – primer herojskega dela

Andrea Matošević: O 'kurioziteti' socialistične proizvodnje – primer herojskega dela

Bilateralno sodelovanje Hrvaška-Slovenija, projekt: Kulture dela med socializmom in EU: Slovenija in Hrvatska v primerjalni perspektivi

Povojno socialistično herojsko delo in udarništvo sta v sodobnih zapisih in govorih pogosto označena s termini vulgarnost, naivnost in prostodušnost njegovih akterjev, oziroma je definirano vsaj kot kurioziteta, nenavadna epizoda iz obdobja socialistične proizvodnje. Osrednji namen predavanja je poskus orisa političnega konteksta delovanja povojnih herojev dela ter analiza posameznih toposov, skozi katere se je herojsko delo zagovarjalo. Hvaležnost, inovativnost in političnost so le nekatere izmed lastnosti, ki so ljudi, kot so Antun Tone Bičić, Alija Sirotanović, Abdurahman Babajić, Alojz Petek, Barica Šćulac, Franja Sajbert, Sonja Erbežnik, usmerjale pri predanem delu, ki se, če ga razumemo izključno v proizvodnem smislu, konča s prvo petletko na začetku 1950-ih. Če pa ga razumemo kot zgodovinski fenomen, podrejen naknadnim interpretacijam in »uporabnosti«, pa točka proizvodnega konca sovpada z začetkom delovno-junaške in udarniške »kulturalizacije«.

Andrea Matošević (1979) je doktoriral na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Zagrebu in je docent na Oddelku za študij italijanskega jezika Univerze Jurja Dobrile v Pulju. Matošević je soustanovitelj tamkajšnjega Centra za kulturološko in zgodovinsko raziskovanje socializma (CKPIS). Njegove objave vključujejo monografijo Pod zemljom: antropologija rudarenja na Labinštini u XX. stoljeću (2011), v soavtorstvu s Teo Škokić Polutani dugog trajanja. Balkanistički diskursi (2014), z Lado Duraković pa je uredil zbornik Socijalizam na klupi: jugoslavensko društvo očima nove postjugoslavenske humanistike (2013).