Pogovor o knjigi Naše znanstvenice. Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji

Vabljene, vabljeni na pogovor o knjigi Naše znanstvenice. Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji, ki bo v petek 1.3. ob 18h v Atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana).

Sodelujoče: Jovana Mihajlović Trbovc (ZRC SAZU), urednica knjige, in avtorice prispevkov: Manca G. Renko (ZRC SAZU), Nives Ličen (Filozofska fakulteta UL), Nada Kraševec (Kemijski inštitut), Barbara Vodopivec (ZRC SAZU). Dogodek bo povezovala Tita Mayer (Val 202)

Knjiga Naše znanstvenice. Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji, ki je izšla pri Založbi ZRC, je zasnovana kot zbirka prispevkov o znanstvenicah, ki so svojo znanstveno disciplino premaknile »korak naprej«. S tem imamo v mislih raziskovalke, profesorice, inovatorke, avtorice pomembnega znanstvenega preboja ali odkritja, patenta, ali pa znanstvenice, ki so v svoje znanstveno področje uvedle novo prakso in metodologijo, ustanovile inštitut oziroma oddelek, ali pa vzpostavile pogoje za razvoj novih znanstvenih disciplin. Profesionalne biografije 27 žensk predstavljenih v tej knjigi odkrijejo veliko več plasti tega kaj ukvarjanje z znanostjo dejansko zajema. Znanstveni prispevek žensk je prikazan skozi zgodbe o njihovem delu in življenju, ker profesionalno/javno nikoli ni ločeno od zasebnega/intimnega. 

Nekaj poudarkov iz knjige, ki so ga napisale nastopajoče avtorice:

Manca G. Renko o botaničarki, ki je prispevala k ustanovitvi Triglavskega narodnega parka: "Znanost sama nikoli ni postala središče življenja Angele Piskernik, prej je bila sredstvo, ki ga je potrebovala za vzpostavitev svojega javnega glasu."

Nives Ličen je citirala Ano Krajnc, zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani in predsednico Slovenske univerze za tretje življenjsko doba: "Ljudje se rodijo biološko, socialno in čustveno pa se nenehno rojevajo. Humus ‘nenehnega rojevanja’ je prav vseživljenjsko učenje."

Nada Kraševec: "Slovenska znanstvenica Helena Sočič je bila farmacevtka, ki je gradila trdne temelje slovenske znanosti na področju takrat nastajajoče in razvijajoče se mikrobne biotehnologije, s svojim delom pa je ključno prispevala k razvoju domače farmacevtske industrije."

Barbara Vodopivec: "Carmen Jež Gala je za razvoj gradbeništva pri nas pomembna zato, ker je v takratnem slovenskem in jugoslovanskem prostoru uveljavila nove metode računanja jeklenih konstrukcij, ki jih je razvijala na podlagi teorije plastičnosti."

**************************************
Pogovor, ki ga organizirata Založba ZRC in knjigarna Azil, poteka ob finančni podpori Javne agencije za knjigo RS.