To je knjiga o nasilni smrti in uničenju, o obupu in žalosti. To je knjiga o preživetju, o solidarnosti, prijateljstvu in volji do življenja. Ta knjiga je refleksija preteklosti potomcev tistih, ki so preživeli holokavst.

To je zgodba o moderni družini srednjega razreda, ki je bila nekoč del majhne judovske skupnosti. Družina je bila del multetnične skupnosti v Prekmurju, delu Avstro-Ogrske monarhije, ki je po prvi svetovni vojni postala del Kraljevine Jugoslavije. Čeprav je zgodba podobna zgodbam o nacističnem preganjanju Ane Frank, Elija Wiesela, Imreja Kertésza in Miriam Aviezer Steiner, ki so kasneje postali literarne ikone, pa zgodba Erike Fürst predstavlja izviren opis vsakdanjega življenja štiričlanske družine v odmaknjenem delu Evrope in spomina.

Novo izdajo sta priskrbeli študentki Natalie Šimoni in Jara Hirsch, ob pomoči kolegov s Šole za oblikovanje WIZO v Hajfi. Knjigi sta dali novo podobo in jo dopolnili s študentskimi deli o spominu na holokavst. Odločili sta se, da zgodbo Erike Fürst prepleteta z zgodbami tistih, ki so čudežno preživeli koncentracijska taborišča in druge vrste preganjanja, svoja nova življenja pa našli v Izraelu.

»Zaradi vsega, kar se je zgodilo v Auschwitzu, Erika ni mogla imeti otrok. Zato sva prepričani, da mora njega zgodba, vsaj virtualno, postati del skupnosti preživelih. Otroci ljudi, ki so ušli smrti v koncentracijskih taboriščih, bi morali poznati njeno zgodbo. Saj so prihajajoče generacije tiste, ki bodo tudi sedemdeset let in več po Auschwitzu, spomin na drugo svetovno vojno nosile naprej. Njihova razmišljanja o lastni preteklosti bodo pomagala, da bodo holokavst lahko razumeli tudi ljudje, ki niso nikoli izkusili česa podobnega.«
Natalie Šimoni in Jara Hirsch