Bogato ilustrirana knjiga prikazuje razloge za nastanek in razvoj mesta, pa tudi razloge za zaostajanja, celo nazadovanja, predvsem pri uveljavljanju vloge središča v regiji in v slovenskem prostoru. Je osebni pogled avtorja, domačina, ki je v najustvarjalnejšem delu svojega življenja, v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, deloval kot urbanist Nove Gorice. Avtor s pripovedjo sega tudi globlje v preteklost, predvsem zato, da lahko o nekaterih, še vedno aktualnih dilemah o nastanku mesta pove svoje mnenje. Ukvarja pa se predvsem z obdobjem med letoma 1963 in 1982. Gre za čas, ki sovpada z optimističnim in v prihodnost zazrtim obdobjem najhitrejše rasti Nove Gorice. Ne more pa obiti tudi kasnejših dogajanj v mestu, v času ko ni bil neposredno vključen vanje, predvsem takrat, ko je bilo treba prikazati kontinuiteto dogajanj, najbolj značilnih za mesto. Na koncu dodaja še svoje poglede na Novo Gorico, kakršna je danes in kakršna bi lahko bila v prihodnosti. Seveda so njegovi pogledi in vizija podrejeni lastnim predstavam in vzvodom, ki jim pripisuje največjo težo. In seveda brez pričakovanj, da se bodo z njim vsi strinjali.

Nagrada za najbolje oblikovano knjigo na 34. Slovenskem knjižnem sejmu (2018) v kategoriji znanstvene in stvarne literature (Studio Botas). Leta 2020 je avtor za knjigo dobil Plečnikovo medaljo, ki jo podeljuje Društvo arhitektov Ljubljana.