Osnovni podatki
Sodelavci:
, , , ,
 
Trajanje:
1. september 2020–31. avgust 2023
Šifra:
ARRS J6-2573
Opis

Šole in narodi

Splošno obvezno osnovno izobraževanje ustvarja narode; brez šol ti ne morejo obstajati! Dejstvo je, je množično šolanje morda najbolj pomembna in uspešna strategija izgradnje naroda

Šole lahko namenoma propagirajo določeno narodno ali transnacionalno identifikacijo, a hkrati lahko s svojo strukturo in delovanjem pomagajo ustvariti in reproducirati tudi neko drugo nacionalno. Na primer: na nivoju ideologije lahko šole propagirajo ne-narodni imperialni patriotizem ali nad-narodni večkulturni patriotizem, medtem ko z delitvijo učencev v etnolingvistične kategorije in/ali z uporabo takih kategorij v učbenikih in pri pouku dejansko proizvajajo partikularne nacionalne delitve.
 
Zakaj slovenski primer?

Do nedavnega je zgodovinopisje nastanek slovenskega naroda razlagalo kot kvazinaravno posledico predhodnega obstoja slovenske etnične/jezikovne skupnosti. Toda nedavne reinterpretacije, nastale pod vplivom modernističnih pristopov k nacionalizmu in novih raziskav habsburških nacionalizmov, so prepričljivo pokazale, da se je ideja slovenskega naroda pojavila šele na prelomu 19. stoletja in da pred tem ni bilo slovenske etnične skupnosti.
Zato je potrebna nova analiza okoliščin in akterjev, ki so omogočili nastanek in evolucijo slovenskega naroda! Vloge nacionalistov in njihovih organizacij seveda ni mogoče spregledati in jo je potrebno še naprej raziskovati, toda peščica študij je že opozorila, da so države, v katerih je nastajal in se reproduciral slovenski narod, prispevale k vzpostavljanju in utrjevanju etnolingvističnega nacionalizma – pogosto nenačrtno, včasih pa tudi v nasprotju s svojimi cilji.

Zato si je šole potrebno ponovno ogledati. Njihov pomen za delovanje nacionalizirajočih držav je sicer znan vsaj od klasične študije Eugena Webra Peasants into Frenchmen. Bistveno manj je sicer v tem kontekstu raziskana njihova vloga v državah, ki se niso definirale kot nacionalne in niso želele nacionalizirati prebivalstva. Toda domnevamo lahko, da je bil tudi tu šolstvo izredno pomembno.

Cilji projekta

Cilj predlaganega raziskovalnega projekta je, da analizira koliko je nastanek slovenskega naroda in njegov nadaljnji obstoj posledica različnih nacionalnih klasifikacij v osnovnem šolstvu. Ta cilj želi projekt doseči z analizo tako šolske ideologije kot vsakodnevne prakse v treh stoletjih in treh državah: Habsburški monarhiji, Jugoslaviji in Sloveniji.

To so seveda zelo različne državne tvorbe, a so se vendar v zadnjih dveh stoletjih izmenjale v vlogi (nad)državnega okvirja v katerem je nastal in se razvijal slovenski nacionalizem. Analiza tega procesa v longue durée je ena osrednjih značilnosti projekta. Omogočila bo primerjalni pristop, v katerem bodo opazovane različne klasifikacije in primerjane različne politike v zvezi z njihovo uporabo in promocijo.

Medtem ko se bo raziskovalni projekt osredotočil na ozemlje današnje Slovenije, obeta novega razumevanja vloge osnovnih šol – in klasifikacij na splošno – pri uveljavitvi narodov kot relevantnih in obstojnih identifikacijskih kategorij. To bo imelo širši pomen in se bo lahko uporabilo za primerljive primere.

Faze projekta

prvi fazi (meseci 1-2), ki se bo začela z uvodnim sestankom, bodo člani skupine identificirali svoje študije primerov, pregledali ustrezno sekundarno literaturo in jo vnesli v bibliografsko podatkovno zbirko.

drugi fazi (meseci 3-16) bo potekalo zbiranje primarnih virov v arhivih, knjižnicah in šolskih muzejih. Viri v javni lasti bodo skenirani in objavljeni na spletnem portalu SIstory. Da bi olajšali analitično skladnost, bodo člani skupine še naprej razvijali skupni sklop raziskovalnih vprašanj. Ob koncu druge faze bomo organizirali prvo delavnico, na katero bomo povabili člane svetovalnega odbora in druge zunanje strokovnjake, da bi natančneje definirali raziskovalna vprašanje.

tretji fazi (meseci 17-32) bodo člani skupine analizirali in interpretirali svoje študije primerov, pri čemer bodo uporabili skupni sklop raziskovalnih vprašanj in s tem zagotovili primerljivost razlag.

četrti fazi (meseci 33-36) bodo člani skupine razpravljali o svojem delu in ga ocenjevali, izdelali primerljive sklepe in izboljšali interpretacije za objavo rezultatov v skupinski monografiji. Druga delavnica, ki bo ponovno vključevala člane svetovalnega odbora in druge zunanje strokovnjake, bo pomagala članom ekipe optimizirati rezultatov.

Ključne povezave

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Sodobna zgodovina (od leta 1914) H250