Skip to main content

Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v post-jugoslovanskem kontekstu

Opis

Projekt obravnava vlogo umetniških praks, kulture spomina in protestov v zadnjem obdobju postsocialistične tranzicije v postjugoslovanskem kontekstu.

Če so prvo desetletje tranzicije zaznamovale etnične vojne, je zadnje desetletje zaznamoval vzpon avtoritarnega neoliberalizma in ponovno povečanje družbenih neenakosti. Neoliberalna utopija je bila končana, z njo pa je padel eden paradnih konjev postsocialistične tranzicije, to je vera, da nas tranzicija vodi v t.i. “odprto” in demokratično družbo.

Projekt izhaja iz ključne podmene kritične teorije, ki trdi, da tranzicija ni (bila) ne homogen ne nevtralen proces, temveč jo zaznamuje niz protislovij in celo regresij, ki se v najbolj skrajni točki kažejo kot rehabilitacija lokalnega fašizma.

Raziskovalni fokus temelji na primerih iz Slovenije, obenem pa vključuje analizo nekaterih pomembnih primerov in dogodkov iz ostalih postjugoslovanskih držav.

Projekt naslavlja tri glavne sklope vprašanj:

(1) Kaj so ključne skupne poteze in razlike tranzicije v postjugoslovanskem kontekstu? Kako sta na “stranpoti” tranzicije odgovarjali alternativna politika in umetnost?

(2) Ali in kako so alternativne prakse mobilizirale emancipatorne sledi preteklosti (Jugoslavija, NOB, samoupravljanje), ki gre onkraj nostalgije?

(3) Kdo so bili dejanski agenti demokratizacije, in na katerih mestih in s katerimi zahtevami so protesti uspeli zamajati hegemonsko konstelacijo oblasti? 


Faze projekta

Vsako fazo implementacije projekta sestavljata raziskovalni vidik (branje besedil, analiza primerov, primerjava) ter diseminacijsko-organizacijski vidik (gostovanje/predavanje ali delavnica/konferenca). 

V prvi fazi (meseci 1-10) se konstituira raziskovalna skupina in izvede prvi delovni paket, ki je namenjen evalvaciji literature postsocialistične tranzicije. Osredotočili se bomo na glavne konceptualne pristope na področju postsocialistične tranzicije in (ne)demokratičnih sprememb. Zanimale nas bodo zlasti analize učinkov neoliberalizma in nacionalizma v postjugoslovanskem kontekstu. Krajše referate in kritične povzetke bomo nato reflektirali na prvi delavnici (organizirani na FF), kjer bodo sodelovali raziskovalna skupina ter povabljeni eksperti. Ta delovni paket se dotika makroanalize, ki pa se bo v naslednjih delovnih paketih reflektiral na področjih politike, umetnosti in spomina. Ta faza bo raziskovalni skupini podala nek širši okvir in teoretske leče, skozi katere bomo čitali in intervenirali v naslednje delovne pakete. Rezultati/implementacija: ustanovitveni sestanek; delavnica 1; skupna “knjižnica” (bibliografija); gostojuče predavanje. To fazo koordinira vodja projekta (Kirn).

V drugi fazi (meseci 10-22) se bomo posvetili analizi primerov s področja protestov. Delovni paket Upor: protest, urbane iniciative in vstaje obravnava različne politične proteste in vstaje, ki so se zgodili na področju nekdanje Jugoslavije v zadnjem desetletju. Osrednja analiza bo primer vstaj v Sloveniji v letu 2012/13 in 2020, predstavljene pa bodo tudi druge krajše študije primerov urbanih iniciativ. Zanimalo nas bo kaj so bili razlogi in povodi vstajništva, in na katerih točkah se je vzpostavljal konflikt. Obenem bo ta del projekta ocenil demokratični potencial nove politične subjektivnosti. Implementacija/rezultati: rezultate raziskav bomo predstavili na delavnici 2 (FDV), nekatere primere pa primerjali z eksternimi partnerji (gostovanje v Beogradu). To fazo koordinirajo: Kirn, Štiks, Komel, Grafenauer.

V tretji fazi (meseci 16-28) se bomo lotili delovnega paketa Politična umetnost: umetniške skupine in akcije. Osredotočili se bomo na analizo različnih umetniških kolektivov in del, ki so v zadnjih dveh desetletjih postali bolj politični. Obravnavali bomo odnos med umetnostjo in politiko (umetniški aktivizem, estetika upora) in odgovorili na vprašanje, ali in kako je politizirana umetnost postala agent demokratizacije in nosilec alternativnega spomina? Katere so bile glavne strategije politične umetnosti in ali vse večja kulturalizacija in prepoznavnost politične umetnosti govori o zožitvi postsocialističnega političnega prostora? Rezultati: študije primerov bomo obravnavali na delavnici 3 (ALUO), ter kratkem študijskem obisku na Univerzi Sodertorn. Koordinirajo: Grafenauer, Hofman, Komel.

V četrti fazi (meseci 22-34) se bomo lotili paketa Kulturna politika čustev: onkraj revizionizma in nostalgije. To področje že od samega začetka tranzicije prežemajo radikalna nasprotja, emocije, mobilizacija nacionalizma in nostalgije. Ocenili bomo status in pomembnost čustev na področju politične umetnosti in spomina ter podrobneje analizirali, v kolikšni meri so politične in umetniške iniciative uspele mobilizirati zapuščine iz preteklosti (zlasti partizansko dediščino). Raziskovalna hipoteza predpostavlja, da je novim projektom reaktivacije spomina uspelo preseči (jugo)nostalgijo in revizionizem. Rezultati bodo predstavljeni v delavnici 4 (ZRC SAZU), ter primerjani z ostalimi primeri na gostovanju v Zagrebu. Koordinira: Hofman.

Zaključna faza (meseci 32-36) je namenjena urejanju prispevkov za mednarodni zbornik, izvedli bomo zadnjo interno delavnico 5 na FF, ki bo namenjena diskusiji prispelih prispevkov za mednarodni zbornik, ter ter izvedbi mednarodne konference, ki se bo dotikala vseh delovnih paketov. Na koncu ostane še pisanje končnega in finančnega poročila. Zadnjo fazo koordinirata Kirn in Hofman.


Raziskovalni projekt