Glasba in etnične manjšine: (trans)kulturne dinamike v Sloveniji po letu 1991

Projekt se problemsko osredotoča na strukture in procese transkulturnih dinamik manjšinskih glasbenih praks v Sloveniji po letu 1991. Čas po osamosvojitvi Slovenije, vojna ob razpadu Jugoslavije, vstop Slovenije v Evropsko unijo in aktualna begunska kriza je obdobje velikih identitetnih sprememb pri obstoječih in novih manjšinskih skupnostih je pustili velik pečat na kulturni podobi Slovenije. Projekt se osredotoča na glasbene prakse manjšin, ker zanje predstavljajo okvir v katerem ustvarjajo, doživljajo in izprašujejo svoje identitetne diskurze.

Fokus raziskave

V ospredju raziskave je glasba kot identitetni označevalec in komunikacijsko orodje, ki se uporablja kot sredstvo za procese (samo)identifikacije in (trans)kulturne dinamike v zasebnem in javnem prostoru v Sloveniji.

Namen in cilj projekta

Za omenjene posameznike, skupine in združenja glasba pogosto predstavlja skupnostni prostor, v katerem njeni člani ustvarjajo, doživljajo ali izprašujejo identitetne diskurze. Predpostavljamo, da igra glasba različne vloge: predstavlja vez z državo porekla, torej vez s preteklostjo; spodbuja etnično-identiteno komponento; deluje terapevtsko v osebnostnih stiskah; kot komunikacijski dejavnik presega etnično-identitetne povezave, naslavlja prihodnost in konstruira nove identitete v ‘novi’ državi. Zato izhajamo iz stališča, da glasbeniki v deželi gostiteljici oz. v družbi večine sicer pogosto predstavljajo svojo etničnost v glasbi, pri čemer pa je to le ena izmed identitet, ki sestavljajo njihov glasbeni vsakdanjik. Znanstvene raziskave kažejo tudi na to, da ima glasba, zaradi interakcijskih kvalitet, velik potencial pri vzpostavitvi vzajemno koristnih procesov integracije priseljencev v novo življenjsko okolje.

Glavni namen projekta je zbrati, analizirati in sistematično distribuirati temeljna spoznanja o multikulturnosti slovenskih glasbenih praks ter ponuditi niz temeljito izdelanih študij primerov. Projekt želi iz perspektive družbe večine ponuditi sistematični pristop h glasbi kot kulturni praksi oz. opredelitvi glasbe kot družbene aktivnosti, ki vključuje vsa glasbena dejanja in vedenjske vzorce. Cilj raziskave je analiza manjšinskih glasbenih praks s široke kulturološke perspektive, ki razkriva tako strukture glasbenih praks kakor tudi dinamiko in obseg procesov, ki se spreminjajo, prinašajo, odnašajo, uveljavljajo znotraj kulture ali pa jo potiskajo na družbeni rob.

V dinamičnem, kulturno hitro spreminjajočem se sodobnem svetu so identitetne strukture in procesi ključnega pomena tako za vsakdanjo kulturo bivanja kot tudi za institucionalno kulturno politiko. Projekt bo preko glasbe odstrl globlji vpogled v sodobno manjšinsko problematiko, s tem pa nudil oporo za oblikovanje strategij pri delu v teh skupnostih in v percepciji multikulturnosti nasploh.

Metodološki pristopi

Raziskovalno delo temelji na pristopih s področja migracijskih študij, ki so zavrgle pogled na migracijske skupnosti kot nosilke izključno nacionalne identitete dežele porekla in zanikajo miselnost, ki temelji na konceptu metodološkega nacionalizma. Raziskava bo vključevala tudi ključne teoretske in metodološke pristope aplikativne etnomuzikologije, in sicer sodelovanje kot epistemološko in metodološko sredstvo ter družbeno intervencijo. Vključenost različnih glasbenih praks manjšinskih posameznikov in skupnosti v projekt bo omogočilo pridobivanje novih znanj o tem, kako se današnje skupnosti oblikujejo, uveljavljajo, krepijo in kako se spreminjajo identitete v regionalnih, nacionalnih in nadnacionalnih kontekstih.

Projekt sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.