Socialistična modernost in ustna zgodovina

Vabimo vas na predstavitev zasnove projekta “Spomin na izolirano modernost: vojaški otok Lastovo v času socializma” in delavnico Ustna zgodovina med zgodovinskimi dejstvi in spominom. Predstavitev in delavnico bo vodil Mladen Zobec. 

1. del: Predstavitev zasnove projekta “Spomin na izolirano modernost: vojaški otok Lastovo v času socializma”

Trajanje: 30min + 15min diskusija

Otok Lastovo, na današnjem Hrvaškem, je v času socialistične Jugoslavije veljal za “vojaški otok”, tako kot otok Vis. Številni vojaški objekti, od bunkerjev, predorov in raketnih izstrelišč do hangerjev za ladje, so temeljito preoblikovali krajino tega oddaljenega otoka. Zaradi varovanja vojaških skrivnosti so bili turistični obiski iz tujine prepovedani, domači turizem pa strogo nadzorovan. Medtem ko so mnogi kraji na Jadranu v času Jugoslavije doživljali razvoj industrije ali turizma, je bila za razvoj otoka Lastova odgovorna Jugoslovanska vojska. Zaposlitvene možnosti, infrastruktura, kulturna ponudba in zdravstvene storitve so bili neločljivo povezani z jugoslovansko ljudsko armado in njenimi naborniki. Danes Lastovo ostaja eden najbolj oddaljenih otokov Jadrana, vendar je vse bolj vključen v regionalne razvojne in turistične trende. Mnoge zapuščene vojaške strukture so stalni opomnik na militarizirano socialistično preteklost otoka – tako za domačine kot za obiskovalce. Načrtovani raziskovalni projekt na podlagi kombinacije digitalnih virov in ustne zgodovine odgovarja na vprašanje, kako se različne skupine – domačini, turisti in nekdanji vojaki – soočajo z razpadajočimi vojaškimi ruševinami, kakšne afekte ruševine proizvajajo pri različnih skupinah ter kako ti oblikujejo kolektivni spomin na socialistično Lastovo. Nadalje se projekt sprašuje, kako lahko različni odnosi do vojaških ruševin – občutki žalovanja, nostalgije, sramu, pa tudi začudenja in fascinacije – vplivajo na prihodnost teh objektov ter identiteto Lastova. Načrtovane turistične investicije v nekdanjih vojaških območjih odpirajo vprašanja, kako naj bo vojaška preteklost Lastova obeležena. Diskusije o tem ali vojaško dediščino izbrisati ali obeležiti pa spregledajo, da ta mesta že danes delujejo kot dediščina. Kako lahko torej prebivalci, nekdanji vojaki in drugi obiskovalci Lastova prispevajo k morebitni novi uporabi teh objektov z lastnim znanjem in spomini nanje, namesto da ruševine razumejo le kot v času zamrznjeno neželeno dediščino.

15min premora

2. del: Delavnica: Ustna zgodovina med zgodovinskimi dejstvi in spominom

Trajanje: 15min predstavitve metode ustne zgodovine, 30min predstavitve avtorjevih izkušenj z ustno zgodovino ter diskusija o izzivih ustne zgodovine.

Na podlagi izsledkov in metodoloških dilem iz prvega dela, se drugi del dogodka podrobneje ukvarja z metodo ustne zgodovine ter širšim vprašanjem kvalitativnega raziskovanja nedavne preteklosti.

Uvodni predstavitvi pristopa ustne zgodovine sledi interaktivna predstavitev izkušenj ter diskusija. Nekatere teme, ki jih bomo zasledovali pri diskusiji:

• Kako v intervjuju vzpostaviti odnos zaupanja in kako priti do vsebinskih odgovorov?
• Izziv zanesljivosti ustne zgodovine.
• Kako povezovati ustno zgodovino z drugimi (vizualnimi, digitalnimi, medijskimi) viri?
• Kaj prinašamo raziskovalci_ke v intervju?
• Odnos med ustno zgodovino in ustno tradicijo.

Dobrodošlo je, da udeleženci_ke v naprej prispevajo izkušnje, dileme ali dodatna vprašanja, o katerih bi želeli diskutirati na naslov mladen.zobec@gmail.com