Osnovni podatki
30. maj 2017 ob 12:00
Sejna soba v 1. nadstropju, ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana.

Organizator
Inštitut za kulturne in spominske študije
Opis

V obdobju po koncu jugoslovanskih vojn, je poslušanje "jugoslovanske popularne glasbe" pogosto obremenjeno s političnimi pomeni: kot simptom jugonostalgije in/ali izraz anti-nacionalističnih diskurzov v post-jugoslovanskem prostoru. Poleg tega so se v dobi novih tehnologij in interneta pojavile številne kompleksne praske spominjanja na Jugoslavijo in ustvarile različne cyber (post) jugoslovanske kulturne prostore. Skozi analizo virtualnih poslušalcev, bo A. Petrov v predavanju obravnavala načine, na katere jugonostalgija lahko deluje kot sestavni del glasbenega trga. Čeprav obstajajo številne različne vrste nostalgije, kot tudi različni pristopi njihovih obravnav, je ena posebna vrsta pojavov povezanih z uporabo jugoslovanskih simbolov ali celo dejansko z uporabo besede "Jugoslavija" včasih le za komercialne namene, in sicer, da opozori na nekatere (glasbene) izdelke. Predavateljica bo obravnavala naslednje vprašanje: Je Jugoslavija postala trendovska beseda? Skozi obravnavo sodobne glasbene produkcije, posebno pesmi z naslovom Jugoslavija, se bo osredotočila na vprašanje komercializacije Jugoslavije in jugonostalgije. Zanimalo jo bo, kako se v kompleksnem post-jugoslovanskem prostoru pojavljajo nove tendence na glasbenem trgu – tendence uporabe kulture spomina na Jugoslavijo za ustvarjanje glasbene produkcije primerne za potrebe post-jugoslovanskega trga.

Ana Petrov (1982) je končala muzikologijo na Fakulteti za glasbo Univerze umetnosti v Beogradu, magisterij in doktorski študij iz sociologije na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Od leta 2015 je zaposlena kot docentka na Fakulteti za medije in komunikacije, Beograd. Dr. Petrov je avtorica več knjig: Pierre Bourdieu (Orion umetnosti in FMK, Beograd, 2015), Bruno Latour (Ali Orion art and FMK, Beograd, 2015), Razmislek racionalizacija, o vprašanju znanstvenega imperializma v diskurzu Maxa Webra o glasbi (Hollitzer Verlag, Dunaj, 2016), ter knjige, ki se ukvarja s percepcijo jugoslovanske popularne glasbe po razpadu Jugoslavije – Jugoslovanska glasba brez Jugoslavije (FMK, Beograd, 2016). Trenutno se ukvarja z jugoslovanskim in post-jugoslovanskim kulturnim prostorom, s poudarkom na politiki spomina in nostalgije in jugoslovanski popularni glasbi.

Novičnik 5: Spol in znanost na ZRC SAZU

25. 10. 2019 – Inštitut za kulturne in spominske študije

Več >>

Novičnik 6: Spol in znanost na ZRC SAZU

17. 12. 2019 – Inštitut za kulturne in spominske študije

Več >>