22
NOV
09:00
Brezpogojni mir. Politika. Zgodovina. Spomini. Prihodnost.
22. november 2023 ob 09:00 do 23. november 2023 ob 15:10
ZRC SAZU
Facebook dogodek
Med 22. in 23. novembrom 2023 bo v IKSŠ Atriju ZRC potekala konferenca z naslovom »Brezpogojni mir. Politika. Zgodovina. Spomini. Prihodnosti«. Avtorice in avtorji prispevkov, predstavljenih na konferenci Brezpogojni mir, skozi različne pristope in optike, v različnih časovnih obdobjih, a s pretežnim fokusom na vzhodno Evrope, tematizirajo vprašanja miru v zgodovinski perspektivi, z željo, da bi prispevali k razpravam in premislekom o pogojih miru na začetku 21. stoletja.
Dogodek je odprt za javnost in bo potekal v angleškem jeziku.
Program:
sreda, 22. november 2023
09:00 | Pozdrav in uvod | Oto Luthar, Martin Pogačar
9:30–12:10 | Mir in umetnost / Vodi: Katja Kobolt
09:30 | Zdenka Badovinac: Mir kot prostor za tretjega
10:10 | Faris Kočan, Rok Zupančič: Etnična distanca in umetnost: razumevanje pomena umetnosti kot sredstva za izgradnjo miru s pomočjo socialno-psihološkega eksperimenta
10:50 | Jošt Franko: Spomin brez dokaza
11:30 | Jelena Vesić: Aktivna nevtralnost kot vojna za večni mir: Sodobna umetnost in premislek o politikah vojne in miru Gibanje
12:10–13:40 | Kosilo
13:40 | Barbara Šurk: Preživeti mir / Vodi: Martin Pogačar
14:20–16:20 | Nekoč so bile prihodnosti / Vodi: Ana Hofman
14:20 | Katja Kobolt: Slike vojne, slike za mir: otroci kot znanilci jutrišnjega dne
15:00 | Ovidiu Tichideleanu: V ikonografij socializma prevladuje mir
15:40 | Nika Grabar: Povojni ne-mir
16:20-16:50 | Odmor
16:50–18:50 | Okrogla miza | Ana Kladnik, Anna Graf-Steiner, Aidan Ratchford, Severyan Dyakonov, Tina Filipović: Hladna vojna in spreminjajoči se diskurzi in prakse miru
19:00 | Večerja
četrtek, 23. november 2023
9:00-9:30 | Jutranja kava
9:30–12:10 | Zgodovina, politika in kulture miru / Vodi: Martin Pogačar
09:30 | Janez Weiss: Oris arhitekture miru v Evropi od 15. do 21. stoletja
10:10 | Petra Svoljšak: Vojna, ki bo končala vse vojne: Prelomljena obljuba miru
10:50 | Peter Klepec: O krutosti (vojne)
11:30 | Yurii Sheliazhenko: Kaj bi se Ukrajina lahko naučila iz slovenske zgodovine kulture miru
12:10–12:40 | Odmor
12:40-14:40 | Od vsakdana do odpora / Vodi: Nika Grabar
12:00 | Tomaž Mastnak: Brezpogojni? Ideja miru v političnem kontekstu
12:40 | Nina Žnidaršič: Avtonomija, politično prijateljstvo, solidarnost in socializem: kolektivno iskanje sožitja na primeru socialistične Jugoslavije
13:20 | Danijela Lugarić Vukas: Vojna in mir – z vidika feminističnega protivojnega odpora
14:00–14:30 | Zaključek / Kosilo
///...///
Vabilo k sodelovanju
Brezpogojni mir. Politika. Zgodovina. Spomini. Prihodnost.
Svet po drugi svetovni vojni – zamišljan v okviru vrednot svobode, boljše prihodnosti in miru – je zrasel na ruševinah in iz opustošenja in trpljenja. Psihosocialne rane, milijoni mrtvih in razseljenih, uničena mesta in infrastruktura so bili razumljeni in mitologizirani kot priložnost za nov začetek. Zaznamovali so ga obnova, družbena reiinvencija, ponovna iznajdba sveta tako na socialističnem vzhodu kot na kapitalističnem zahodu. Poleg tega so se v obdobju po drugi svetovni vojni protiimperialistična in protikolonialna gibanja na jugu uspela končati stoletja kolonialne vladavine, kar je pomembno vplivalo na planetarne razprave ne le o mednarodnih odnosih, temveč tudi o gospodarstvu, kulturi, medijih in možnostih za mir.
Po letu 1945 je prizadevanje za mir v politiki, umetnosti in popularni kulturi nasledilo tradicijo mirovnih gibanjih, zlasti od prve svetovne vojne dalje. Poudarjeno gospodarsko sodelovanje in kulturna izmenjava je obetalo drugačno prihodnost. Mir kot brezpogojna vrednota je bil zapisan v Ustanovni listini ZN iz leta 1948. Kasneje je postal osrednje načelo Gibanja neuvrščenih, ki je bilo zasnovano na ideji miroljubnega sobivanja. V šestdesetih letih 20. stoletja je mir postal emblematični znak protivojne kontrakulture v ZDA, Evropi in drugod. Več desetletij je ob nenehnih konfliktih in vojnah mir ostal vrednota in cilj v mednarodni politiki, o njem se je razmišljalo na širokem, planetarnem obsegu ter s številnih stališč in perspektiv.
Toda s propadom socializma sta tako zahod kot vzhod izgubila svoje alternative. Svetu je ostala, bolj ali manj, ena ideološko usihajoča hegemonistična sila (ter vrsta ambicioznih drugih), ki so ponosne na svojo samooklicano vlogo izključnega varuha svobode in demokracije, liberalizma in prostega trga. Zahod je prevzel vlogo edine prave poti in vsako drugo ideologijo ali sistem vrednot razglasil za avtokratsko grožnjo in eksistencialno nevarnost. V takšni diskurzivni konstelaciji je vsakršna kritika takšne hegemonske ureditve nujno označena za privrženca avtoritarnosti ali diktature; hkrati so delegitimirane tudi vsakršne druge družbene, politične ali gospodarske pobude, ki so pprav tako označene kot nesvobodne in nedemokratične. Diskreditiranje alternativ pa pomeni normalizacijo vojne retorike in nasilja, ter spodbuja histerično oboroževalno tekmo in militarizacijo reševanja sporov.
Danes o miru redko govorimo ali ga sploh jemljemo resno. V najboljšem primeru je mir nepomemben stranski proizvod političnih in gospodarskih procesov. V kulturi normaliziranega nasilja in vojne proti ljudem, živalim, rastlinam in celotnemu planetu, v kulturi neskončnega ekstrakcije organskih in anorganskih entitet, prostora in časa, ki ga legitimira brezglavo pehanje za dobičkonosnostjo, je mir postal degradirano in delegitimirano stanje obstoja, motnja in ovira za "svobodo, demokracijo, napredek".
In če ideje o mirnem sobivanju, mirnem reševanju konfliktov na mednarodni, nacionalni, kolektivni in individualni ravni niso več zaželene, če je govorjenje o miru v javnem diskurzu prepovedano, razumljeno kot radikalno ali passe ... ali tako ne vabimo in legitimiziramo še več agresije, nasilja, uničevanja?
Uničujoča vojna v Ukrajini ter številni drugi oboroženi spopadi in vojne po vsem svetu zgoraj navedeno potrjujejo. Hkrati pa ti dogodki razkrivajo tudi potrebo po ponovnem zagonu razprav o miru, po ponovnem ovrednotenju njegovega potenciala kot ključnega elementa planetarne družbnosti in solidarnosti.
Zato vabimo raziskovalce in umetnike, da v raziskovalnih predstavitvah in umetniških delih (slikarstvo, grafika, računalniška animacija, fotografija, literarni posegi) razmišljajo o vlogi, perspektivah in usodi miru v 21. stoletju. Za navdih, par vprašanj v razmislek:
· Kakšni so različni pogledi na opredelitev miru in kdo je pristojen za njegovo opredelitev?
· Kakšno vlogo imata dinamika moči in geopolitika pri oblikovanju opredelitve in uporabe miru na lokalni, regionalni in svetovni ravni?
· Ali je (razmišljanje o) miru strukturno mogoče v neoliberalnih in ekstraktivističnih režimih?
· Kako lahko razmišljamo o miru v 21. stoletju in po razpadu/restrukturiranju sveta po drugi svetovni vojni po letu 1989/91? Kakšni so bili učinki konca socializma na konceptualizacijo in prakso miru?
· Kako lahko razmišljamo o miru v času, ko so nasilje, vojna in tekma v oboroževanju normalizirani? Ko se razprava o miru pogosto predstavlja kot protidemokratični ekstremizem?
· Ali obstaja prostor za planetarno mirovno gibanje v času vsesplošne agresije? V kolikšni meri je mogoče okoljsko trajnost in varstvo okolja vključiti v opredelitev in prizadevanje za mir?
· Kako ohraniti, priznati in vključiti spomine na mir (kot sanje, gibanje, vrednoto), vključno s preteklimi mirovnimi gibanji in pobudami, v kolektivne pripovedi in zgodovinska poročila?
· Kaj se lahko naučimo iz zgodovine mirovnih pobud, gibanj in politik (prva svetovna vojna, druga svetovna vojna, šestdeseta leta 20. stoletja, NAM, propad socializma)? Ali je katera od teh zapuščin uporabna tudi danes?
· Na kakšne načine umetniški izrazi (likovna umetnost, literatura, glasba) prikazujejo in raziskujejo pojem miru?
· Na kakšen način umetnost izpodbija (in lahko izpodbija) prevladujoče pripovedi, ideologije in ideologije?
· Ali obstaja "pravi čas" za mir? Ali je mogoče razmišljati o miru in ga prakticirati v času krize, ki zahteva, da se postavimo na eno ali drugo stran? Ali pa je bolj primerno za pokonfliktne razmere?
Znanstvene in umetniške tematizacije bodo predstavljene in razstavljene na osebnem dogodku na ZRC SAZU v Ljubljani 22. novembra 2023. Dogodek je zasnoval in organiziral Inštitut za kulturne in spominske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Povzetke prispevkov in ideje (do 300 besed) ter življenjepis (do 200 besed) pošljite do 20. septembra 2023 na naslov: martin.pogacar@zrc-sazu.si.