Kalejdoskop goriške preteklosti pripoveduje o odnosih in življenju ljudi ob meji. Meja je tu razumljena večplastno, kot državna meja, prostorska meja, časovna meja med tem, kar se je zgodilo, in današnjim pomenom teh dogodkov. Delo razpravlja o preteklosti, ki ta prostor deli, in sedanjosti, ki vsaj na videz ta prostor združuje. Pripoveduje o mestu Gorica, ki si ga lastijo pripadniki obeh nacionalnih skupnosti, o borbi za odrešitev in svobodo, o odnosu med ljudmi, ki se sprehajajo ob isti reki, kupujejo v istih trgovinah in jedo podobne jedi, pri tem pa ohranjajo tanko linijo medsebojne različnosti, miselno konstruiran prepad, ki med njimi zaradi drugačnosti utrjuje distanco. Meja, ki je iz pokrajine vizualno izginila decembra 2007, ostaja kriterij prostorskega ločevanja in oblikovanja identitete, ki upravičuje obstoj posamezne skupnosti.

Knjiga se ukvarja se z odnosom med zgodovino in ustno zgodovino, razliko med individualnim in kolektivnim spominom ter oblikovanjem spominskih skupnosti. Skupnosti analizira v odnosu do aktualnega obmejnega medijskega diskurza, skozi vpeljane nacionalne historične diskurze in preko življenjskih pripovedi ljudi, ki na tem območju živijo. Odgovarja na vprašanje kako so dogodki, ki so se na območju zgodili pred nastankom meje, vplivali na oblikovanje identitete posameznika in skupnosti ter kako so se te izkušnje kristalizirale v spominskih naracijah in obmejnih komemoracijskih praksah.