Jugoslovanska kultura med socializmom in kapitalizmom: skozi oči izgubljene generacije

Spoštovane, spoštovani!

V četrtek, 20. septembra, vas ob 18. uri vabimo v Atrij ZRC na okroglo mizo z naslovom Jugoslovanska kultura med socializmom in kapitalizmom: skozi oči izgubljene generacije. Z nami bodo avtorice in avtor prispevkov v zborniku Kulturno življenje kapitalizma v Jugoslaviji (The Cultural Life of Capitalism in Yugoslavia: (Post)socialism and its Other, Palgrave Macmillan, 2018):

• Maša Kolanović (Filozofska fakulteta, Zagreb)
• Danijela Lugarić (Filozofska fakulteta, Zagreb)
• Primož Krašovec (Filozofska fakulteta, Ljubljana)
• Ana Hofman (ZRC SAZU)
• Tanja Petrović (ZRC SAZU)

Kapitalizem že dolgo ni več ureditev, ki bi veljala za sanjsko. Pa vendar smo po njem tako hrepeneli že od šestdesetih pa vse do osemdesetih let 20. stoletja, ko je bila Jugoslavija še trdno utirjena v – neke vrste socializem s človeškim obrazom. Je bilo samoupravljanje, ki ga danes nekateri primerjajo s tržno ekonomijo po kapitalistične vzoru, neke vrste tretja pot med kapitalizmom in socializmom? V tej ureditvi je imela častno mesto kultura, ki ni veljala za pogoltno in nepotrebno porabnico javnega denarja, temveč je bila dostopna celo delavskemu razredu. Obrat, ki se je dogodil od tistih časov do danes, ko kapitalizem in predvsem njegovo surovo, neoliberalno različico, problematizira čedalje več mislecev, je tako skorajda neverjeten: danes je socializem tisti, po katerem hrepenijo ljudje iz kapitalističnih držav.

Svojevrstna hibridnost nekdanje Jugoslavije je že dlje časa vznemirjala tudi raziskovalke dr. Dijano Jelačo, dr. Mašo Kolanović in dr. Danijelo Lugarić, ki so pobudnice in urednice zbornika Kulturno življenje kapitalizma v Jugoslaviji. Opisujejo se kot pripadnice generacije, rojene tik pred Titovo smrtjo, pri kateri je konec otroštva sovpadal z razpadom Jugoslavije. Nekdanjo skupno državo so doživele le v najnežnejših letih, nekaterih jih imenujejo »izgubljena generacija«. »Toda na našo domnevno izgubljenost namesto kot na pomanjkljivost gledamo kot na prednost, ki nas usmerja pri našem raziskovanju,« so zapisale v predgovoru.

Več o vsebini zbornika v ZRCalniku.

Vabljeni v Atrij ZRC – ne glede na to, kako dolgo pred Titovo smrtjo ali po njej ste rojeni!